o "Dnevnik"
izleze napis vo koj prof. d-r Vera Bitrakova-Grozdanova, prof. d-r Dragi
Mitrevski i Ivan Mikul~i} ja informiraa javnosta deka vo Makedonija nema
karpesta umetnost. Nie od Makedonskiot centar za karpesta umetnost vo
sorabotka so site ~lenki na Svetskata federacija u{te edna{ ja informirame
javnosta deka ne samo {to ima karpesta umetnost vo Makedonija, tuku deka
Makedonija e edna od najbogatite zemji vo svetot so ovoj vid kulturno
nasledstvo.
Znaeme deka pred faktite i bogovite mol~at, pa sakame da se povikame
samo na fakti i nau~na me|unarodna verifikacija za na{eto tvrdewe, kako i
verifikacija od na{ata zemja.
Vo 1994 godina pretsedatelot na Svetskata federacija (ponatamu IFRAO),
dojde vo Makedonija i poseti mnogu lokaliteti so karpesta umetnost vo
Kratovskiot kraj. Nastapi na Makedonskata televizija i na nekolku lokalni
televizii i izjavi: "Vo Makedonija ima prekrasna karpesta
umetnost". Toa be{e pri~ina i Centarot za karpesta umetnost vo
Makedonija da vleze vo IFRAO pod ustavnoto ime. Predsedatelot na IFRAO ja
otvori izlo`bata: Karpestata umetnost vo Makedonija vo NUB "Sv.
Kliment Ohridski", zaedno so prof. d-r Cvetan Grozdanov. Dali ima
podobar dokaz za postoewe na karpestata umetnost vo Makedonija. Gi
pra{uvam gospodata {to pogore gi spomenav: Dali videle so oko karpesta
umetnost, zo{to na tolku pokani da go posetat Centarot za karpesta
umetnost ne odgovorija? Vrz osnova na {to gi zasnovuvaat svoite tvrdewa?
Dali samo vrz osnova na profesionalna zavist i qubomora? Znaeme deka
karpestata umetnost e na nepristapni mesta, no site se informirani za
postoewe na lapidarium vo dvorot na Centarot za karpesta umetnost na
Makedonija, pa sekoj den mo`at da vidat pove}e formi na karpesta umetnost.
Toa go stori akademik Petar Ilievski koj go poseti i Centarot i nekolku
lokaliteti za karpesta umetnost i re~e: "Ova e navistina te{ka
rabota. Prodol`ete da rabotite". Toj duri i ni pomogna kako da
protolkuvame eden karpest crte` vo okolinata na Mlado Nagori~ani.
Ambasadorot Troni be{e ~est gostin na Centarot za karpesta umetnost. Zo{to
spomenatite gospoda ne dojdoa na otvorawe na Rezervatot za karpesta
umetnost, izgraden so pomo{ na amerikanskata Vlada? Pa znaat li tie
voop{to {to se nao|a na toj rezervat? Na otvoraweto prisustvuvaa
univerzitetski profesori, ambasadori i sl. Pa zarem site lu|e oti{le tamu
i ne videle karpesta umetnost?
Nau~niot komitet na IFRAO vo 1994 godina na kongresot vo SAD zaklu~i
deka rabotata na Centarot za karpestata umetnost na Makedonija ne e bitna
samo za pravilno definirawe na makedonskoto kulturno i jazi~no nasledstvo,
tuku i za nasledstvoto na Svetskata civilizacija vo celina! Dali site ovie
eksperti za praistorija ne znaat {to zboruvaat? Tie velat deka nemaat
ni{to protiv Du{ko Aleksovski i deka toj mo`e da prodol`i so fotografirawe
i iscrtuvawe na karpite itn. Pa, dokolku nema karpesta umetnost, {to jas
voop{to bi fotografiral i iscrtuval?!
Da potsetam. Do deneska se napraveni 112.000 fotografii, so nad 600.000
graviri!!! Hronologijata e predmet na mojata nova doktorska teza:
Paleolitot i karpestata umetnost vo Makedonija, ~ij mentor e prof d-r @an
Loik od pariskiot Univerzitet!
Velat deka na karpite postojat linii, no bile napraveni od atmosferski
vlijanija. Kakva glupost! Ni{to ne ostavame na slu~aj. Vo na{iot Proekt e
i po~ituvaniot prof. d-r Bla`o Boev, koj za razlika od spomnatite gospoda
profesori bil na teren i opredelil so stru~na analiza deka ne stanuva zbor
za prirodni graviri, tuku isklu~ivo za graviri napraveni od ~ove~ka raka,
a Boev e profesor tokmu vo taa oblast na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo
[tip, koj e i ekspert na Svetskata federacija za karpesta umetnost vo
negovata oblast: Diskriminacija na prirodnite od ve{ta~kite karpesti
graviri. Zna~i ni{to ne ostavame na slu~aj i na{ata rabota e ~ista kako
solza. Neka najdat eden gravir sozdaden od prirodata, a jas da sum go
fotografiral i neka go objavat vo javnosta. Toga{ bi imale fakti. Ne
veruvam deka profesorot Lil~i} od Katedrata za arheologija vo Skopje e
protiv karpestata umetnost spored moite direktni kontakti so nego, a toj
li~no e zaslu`en za otkrivaweto na karpestata umetnost kaj nas, bidej}i me
sovetuva{e da se zdobijam so me|unarodno iskustvo vo oblasta na
arheologijata i me upati na Centarot za arheologija vo Martiwi -
[vajcarija, kade jas za prv pat se sretnav so stru~na literatura od ovaa
oblast.
Velat deka formiraweto na Svetskata akademija e sram za Makedonija.
Velam: Za nekogo e sram, koj na pragot na tretiot milenium ne znae za
karpestata umetnost vo Makedonija, no ne i za makedonskiot narod i dr`ava.
Makedonskiot narod e gord {to ~ovek od Makedonija dobil mandat da formira
Akademija! Zarem na nepismen i neuk ~ovek mu se doveruva vakva seriozna
zada~a?! Zarem poradi neukost i nestru~nost mi be{e dodeleno najvisokoto
priznanie Po~esna diploma od IFRAO vo 1995 godina? Pred nekolku meseci
be{e formiran i Gr~kiot centar za karpesta umetnost, a predsedatelot na
Centarot go povrza toa formirawe so moeto ime! I Grcite li ne znaat {to
rabotat, koi pred edna godina me proglasija za gr~ki dr`avjanin, otkako
uspeav po 400 godini da go simnam od dneven red pra{aweto za zna~eweto na
kupulite, preku mojot referat vo Bre{a Italija, objaven vo Biltenot na
Svetskiot arhiv za karpesta umetnot. Velat deka ne sretnale termin
praistoriska karpesta umetnost ili slu{nale za nekoj takov kongres. Im
velime: Dosega se odr`ani 17 kongresi na site kontinenti so naslov Kongres
na karpesta umetnost. Objaveni se stotici iljadi trudovi pod toj naslov.
Gi potsetuvam spomenatite profesori deka proektot Karpestata umetnost
vo Makedonija ne be{e finansiran od Ministerstvoto koe sega go rakovodi
d-r Novkovski, bidej}i Proektot go zavr{uvame so pari od prethodnite
ministri Sofija Todorova i Aslan Selmani, no spored site kriteriumi
Proektot be{e odobren po prethodno dobieni recenzii od anonimni
recenzenti, od stru~ni lica, eden arheolog, univerzitetski profesor i eden
istori~ar, univerzitetski profesor i eden etnolog, univerzitetski
profesor. Neka se obratat za informacija vo Ministerstvoto, i dokolku taa
anonimnost ve}e ne va`i, bidej}i Proektot e ve}e pri kraj so realizacija,
}e im se dadat potrebnite informacii. Toa e u{te eden dokaz deka tie ne
iznesuvaat relevantni fakti. Na Miniterstvoto mu bea dostaveni i mislewa
od stranski eksperti, kako {to e prof. d-r Dario Seqe ekspert za karpesta
umetnost od Italija i prof. d-r Emanuel Anati direktor na Svetskiot arhiv
za karpesta umetnost od Italija, i porane{en redoven profesor na
univerzitetot vo Le~e-Italija!!! Toa zna~i deka ministrite si ja
po~ituvale procedurata i se obratile za pomo{ kaj stru~ni lica i od
zemjata i od stranstvo.
Ima iljada argumenti za karpestata umetnost vo Makedonija: fotografii,
mislewa na stranski eksperti, ambasadori, priznanija i sl. Gospodata
nemaat nitu eden argument vo korist na tezata za negiraweto na karpestata
umetnost vo Makedonija. Gi pra{uvam kako }e reagiraat po pu{taweto vo
upotreba na Makedonskiot centar za karpesta umetnost vo koj }e bide
smestena i Svetskata akademija za karpesta umetnost, izlo`bata Karpestata
umetnost vo Makedonija, kade }e bidat smesteni i prekrasni artefakti, kako
i Oddelenieto za ekonomija i istra`uvawe i kongresen del. Kako toga{ }e go
opravdat svojot stav za negiraweto na karpestata umetnost vo Makedonija?
Vistinata e golema kako planina i od nea ne mo`e da se pobegne. Otkrien
e fakelot na vistinata za karpestata umetnost na Makedonija i toj treba da
se predava ne izgasnat na idnite generacii. Herojska odluka e na lu|eto
koi ja vnesoa karpestata umetnost vo nastavata, bidej}i na{ite deca treba
da ja znaat vistinata za korenite na makedonskata kultura. Kako {to se
gleda, za odbrana na nekoj stav ne bilo dovolno samo titula: d-r,
profesor, akademik i sli~no, tuku cvrsti i nepobitni fakti.
Da `ivee Makedonija, zemja na karpestata umetnost!