|
Nacionalno diskreditirawe
Vo poslednive nekolku meseci izjavite na pratenikot Qatif Pajkovski
objaveni vo dnevnite vesnici se beskrupolozni, tendenciozni, zlonamerni i
so kraen cinizam i so niv se nadminuva s# {to e ~ove~ki i razumno. So
la`ni izjavi i insinuacii nastojuva da gi le~i svoite bolni ambicii i bara
vinovnici pred s# zaradi negoviot "sma~kan" rejting, a vo
presret na izborite za pratenici, za {to ima seriozni pretenzii, ovoj pat
so socijaldemokratite.
Posebno n# pogodija, a {to e cel na reagirawe na Zaednicata na
Makedoncite so islamska religija vo Makedonija, bezkrupuloznite napadi
upateni kon na{iot potpresedatel, gospodin Asan Imerovski. Toj kako
vraboten vo MVR od mart 2002 e rasporeden na vr{ewe rabota i rabotni
zada~i komandir vo policiskata stanica vo Op{tina Rostu{e.
Pri~ina za nafrlaweto vrz na{iot potpresedatel od strana na gospodin
Pajkovski e okolnosta {to Imeroski go smeni na mestoto komandir na PS
Rostu{e, negoviot roden brat Refik Pajkovski. Kako do{lo do toa ne ni e
poznato, oti toa e rabota na nadle`noto Ministerstvo. Na{ite zada~i, celi
i streme`i se potpiraat vrz osoznavaweto i nacionalnata svest na
islamiziranite Makedonci do na{e kone~no nacionalno integrirawe vo
mati~nata makedonska nacija.
Zatoa nie nemame pravo i namera ni gospodinot Latif Pajkovski (pokraj
site negovi nedoslednosti) nitu pak negoviot brat, ni najmalku nacionalno
da gi degradirame kako "nedefinirani". Zo{to tokmu toa mu e
potrebno na gospodinot Pajkovski po kojznae koj pat vo mediumite
tendenciozno da izjavuva deka negoviot brat Refik Pajkovski e smenet od
dol`nosta komandir na PS Rostu{e so lice: VMRO-DPMNE - ^elnik lice od
"nadvor". Se drznal da izjavi i toa deka novopostaveniot
komandir na PS Rostu{e e "bez obrazovanie, ~ovek so ma{ino-bravarska
struka, bez visoko obrazovanie i ~ovek od Dolno Koli~ani so nedefiniran
nacionalen identitet".
Zaradi la`nite izjavi {to g. Pajkovski gi dava i gi liferuva niz
pe~atot na SDSM i drugite mediumi, dol`ni sme zaradi vistinata da gi
osudime la`nite konstrukcii i vo imeto na vistinata, procesite na na{eto
nacionalno osoznavawe i opredelba, a vo imeto na na{iot aktivist i
potpresedatel na zaednicata, gospodin Asan Imerovski da istakneme deka:
Asan Imerovski e od s. Dolno Koli~ani - Op{tina Studeni~ani. Roden e i
poteknuva od "torbe{kata sup-grupa" na Skopska kar{ijaka, ~ii
dedovci tokmu ovde se doselile od Qatifovoto rodno selo @irovnica.
Makedonec po svest i opredelba e od koga znae za sebe, {to bi se reklo
"so tapija". ^len e na asocijacijata na Makedonci muslimani od
nejzinoto formirawe vo 1979 godina. Od kade sega nacionalno diskreditirawe
na "sinot kon tatkoto" {to bi rekol narodot. Dolgi godini be{e
aktiven ~len na pretsedatelstvoto na Republi~kata zaednica na Makedoncite
muslimani i eden od najaktivnite ~lenovi va`e{e vo Skopsko i vo Skopskata
gradska zaednica na Makedoncite muslimani i nejzin dolgogodi{en
pretsedatel. Toj be{e i potpresedatel na Sojuzot na Makedoncite muslimani,
a po paralelnoto formirawe na na{ata zaednica toj pristapi kon ~lenstvo vo
ovaa asocijacija i denes e potpretsedatel na istata. Od obrazovanie, neka
znaat site, deka vo 2000 godina go zavr{i Fakultetot za fizi~ka kultura, a
na gimnazijalecot Latif }e mu bide ispratena kopija od fakultetskata
diploma.
Asan Imeroski e vo Rostu{e po raboten nalog na Ministerstvoto kako
~ovek "svoj me|u svoite", a ne kako "VMRO-DPMNE
vojnik" kako {to veli{ ti. Toj spored zakonot e
"nepartiski", a ti ako najde{ pristapnica, mo`e i javno da ja
objavi{. A da {pekulira{ nikoj nema da ti dozvoli, odnosno nikoj ne ni ti
dal za pravo.
Ovie insinuacii, gospodine Pajkovski, pretpostavuvame deka ti se
predvreme "sronati solzi", a tvojata prateni~ka `elba, ovoj pat
kako {to veli{ za "socijaldemokratskata ekipa" e tvoj li~en,
partiski problem.
Glavata dolu, gospodine Pajkovski, za{to nie site od Zaednicata sme
~esni lu|e, lojalni na nacionalnoto delo i procesot. Dokolku ti e merak
javno da n# napa|a{, ti predlagame eve na koja ti }e odbere{ televiziska
ku}a, da si ja otvorime temava i {to se veli vo ~etiri o~i, t.e. svedok da
imame "~etiri milioni o~i". Vreme e ve}e narodecot makedonski
pove}e da ne go la`eme so pisma, pisanija, izjavi i sli~no.
Zaednica na Makedoncite
od Islamska religija vo Makedonija,
Xevat \ulioski, pretsedatel
Proma{en politi~ar - vrven spletkar
Zapnal za toa i toa, kako pijan za plot, veli edna narodna. Pa, taka i
na{iot pretsedatel Boris Trajkovski, opien od zada~ata koja mu ja dadoa
tie {to ni go postavija na ovaa funkcija, se fatil za organizirawe razni
me|uverski konferencii, pa nikako da se pu{ti. Pijaniot koga }e se otrezni
}e si go fati patot, ama Trajkovski vo nikoj slu~aj. Da be{e dete od
predu~ili{na vozrast dosega }e sfate{e deka e zdodeven kako bolva, ama
Boris ne sfa}a. Negovata ekumensko-sekta{ka misionerska dejnost i upornost
nema kraj. Mo`ebi e toa taka od pusti strav da ne bide kaznet od svoite
{efovi od evrejskata masonska lo`a. I nad masonot ima mason. Zavisi za koj
stepen stanuva zbor. Trajkovski e mlad, pa ako u{te nekolku pati bide
odlikuvan od svoite pretpostaveni, kako na primer od angliskata kralica,
mo`ebi i tojeden den }e stane {ef. Samo toa da bide {to podaleku od R.
Makedonija.
Posledna akcija be{e skoro odr`anata me|uverska konferencija za
steknuvawe doverba me|u religiite. Najbrojni, iako sredbata se odr`a kaj
nas, bea Evreite. Po niv site preostanati: rimokatolici, protestanti,
muslimani i dr. Iako ne smeat da u~estvuvaat na vakvi sobori, vo mal broj
prodefiliraa i na{ite pravoslavni sve{tenici, profesori i diplomirani
teolozi. Razgovaraa {to razgovaraa, se ubeduvaa {to se ubeduvaa celi pet
dena, sredbata zavr{i i sega jas }e go pra{am g. Trajkovski i
preostanatite dobrotvorci - {to se dogovorija? Dali }e prestanat krvavite
sudiri pome|u irskite protestanti i rimokatolici? Dali Amerikancite
(glavno protestanti) }e prestanat da go raspar~uvaat svetot? Dali Evreite
}e soprat so svojata tiranija vrz palestinskoto naselenie? Dali mu se
gleda krajot na nasilnoto obra}awe na Afrikancite i mnogu drugi od strana
na rimokatolicite? Dali muslimanskite teroristi vo cel svet }e se
prestorat vo krotki jagniwa? Seto ova e samo edno golemo licemerie,
moderna farisej{tina, gola utopija i ni{to pove}e.
Se pra{uvam i se ~udam zo{to se dozvoluva Pretsedatelot, svoite
politi~ki neuspesi da gi maskira so vakvi verski aktivnosti vo pravoslavna
sredina. Ako toj li~no se vrati vo svetoto pravoslavie i vidi kolku e
ubavo da si pravoslaven, toga{ neka gi povika gorespomenatite i tie da go
storat istoto. Vo me|uvreme da go informiram deka nikade vo pravoslavnoto
u~ewe ne se povikuva na omraza, netrpelivost, netolerantnost ili vojna, za
razlika od u~eweto na nekoi od u~esniciite. Glupavo e da se organiziraat
vakvi seminari vo pravoslavni zemji, bidej}i pravoslavnite nikade i
nikoga{ ne zapo~nale agresivni vojni.
Neka ne misli Trajkovski deka so vakvite negovi potezi go razveseluva
narodot. ]e gi razveseli lu|eto ako zamine na misionerska dejnost vo
nekoja druga zemja, vo nekoja negova omilena destinacija, koja bi bila
gnezdo na sekti i ekumeniti. Mo`e da odbere i nekoe visokoplaninsko mesto,
bidej}i odli~no go sovlada kineskiot yid, pa planinareweto nema da mu bide
problem. Tamu so svoite "somolitvenici" neka se dr`i za raka i
neka prisustvuva na molitveni pojadoci. Ako se re{i na vakov ~ekor, da ne
zaboravi da si izvadi bilet, no vo eden pravec! Iskreno, }e gi `alam tie
lu|e.
Boris Krivo{eev
Krik na makedonskata tragedija vo Tetovo
Site apeli, siot pla~ na Makedoncite od Tetovo i Tetovsko, site molbi
ostanaa bez odgovor. Ostanuva samo u{te ovoj o~aen, mo`ebi posleden krik
so nade` deka tamu nekoj kone~no }e se osvesti i }e napravi ne{to
spasonosno za makedonskiot narod. Ova e pismo na edna Makedonka,
pripadni~ka na rapidno izumira~kiot makedonski rod vo zapadniot del na
Makedonija, Makedonka koja mo`ebi posledna }e ostane da `ivee vo mestoto
na svoite predci i koja }e bide svedok i na ne taka dale~noto otcepuvawe
na ovoj grad od Makedonija.
Denovive zapo~na i u{te edna cirkuzijada na makedonskite bez'rbetnici
koi i ponatamu zombievski }e prodavaat veter i magla kako prazno vetuvawe
na napateniot, no slep narod - zapo~na izbornata trka. Istite tie od SDSM
koi pri {est godini nivno vladeewe ne napravija ni{to za sopstveniot
makedonski narod vo Tetovo i zapadna Makedonija, sega povtorno }e go la`at
Makedonecot. Istite tie lu|e od SDSM koi go legaliziraa prestojot na
desetici, ako ne i sto iljadi kosovski Albanci vo Makedonija sega }e ja
prodavaat sopstvenata la`na demagogija na spasiteli na Makedonija.
"Spasiteli" koi vo 1996 godina pod palkata na gospodinot \or|i
Spasov, generalniot sekretar na SDSM, toga{en minister ja prekroija
kartata na lokalnata samouprava na Makedonija i kon op{tinata Tetovo,
toga{ s# u{te so mnozinsko makedonsko naselenie gi pripoi sosednite
ogromni albanski sela kako Mala Re~ica so {to zasekoga{ go promeni
etni~kiot sostav na gradot Tetovo postavuvaj}i idealni uslovi za procesot
na etni~ko ~istewe na Makedoncite koj slede{e i denovive kulminira.
Istite gospoda od VMRO-DPMNE koi vo 1998 godina Tetovo go prepu{tija na
albanskata mafija na Arben Xaferi i Menduh Ta~i denes se udiraat v gradi
velej}i deka tie se edinstvenite makedonski patrioti. Istite tie gospoda
od VMRO-DPMNE koi go potpi{aa zaedno so SDSM sramniot Ramkoven dogovor so
koj ja zape~atija sudbinata na Makedoncite vo Tetovo i zapadna Makedonija
sega povtorno se nudat kako spasonosna opcija za Republika Makedonija.
Istite tie gospoda od SDSM koi preku ministerot za odbrana Vlado
Bu~kovski gi povlekoa edinicite na ARM od Tetovo i gi ostavija slabo
vooru`enite policajci da bidat izlo`eni na `estok ogan od strana na
albanskite teroristi povtorno se nudat na makedonskiot politi~ki pazar.
Izbornata trka zapo~na. Qub~o i Branko prodol`uvaat da ja peat istata
pesna od poslednive 10 godini. Za toa vreme, sekojdnevno iljadnici novi
Makedonci se prinudeni da gi prodadat svoite stanovi vo Tetovo, svoite
lokali i privatni firmi i da ja baraat svojata sloboda vo Skopje ili vo
stranstvo. Ulicite "Ilindenska" i "Blagoja Toska" vo
Tetovo koi s# do 2001 godina bea so dominantno makedonsko naselenie i
lokali vo sopstvenost na Makedonci, denovive rapidno se kupuvaat od
Albanci.
Qub~o i Branko se na izbori. Skopjani se podgotvuvaat za odmor vo
Grcija. Denes e Tetovo i Gostivar, utre e Ki~evo, Kumanovo i Struga,
zadutre sigurno redot }e dojde na Skopje i duri na Ohrid. Makedoncite i
ponatamu `iveat vo sopstvenite iluzii. Vo 2001 pre`iveavme vojna, a
bukvalno ni{to ne se promeni osven, se razbira, toa deka vo Tetovo ima
dvojno pomalku Makedonci. Do koga vaka!?
Emilija Damjanovska, Tetovo
|