BUDEWE NA MAKEDONSKATA NACIONALNA SVEST

Svesta na makedonskiot narod za sopstvenata posebnost i `ilavoto nastojuvawe za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i za osloboduvawe od ve}e nepodnoslivoto vladeewe na fanariotskoto sve{tenstvo so nerazbirliviot gr~ki jazik vo crkvite i vo u~ili{tata, }e dovede do pojava na unijatstvoto kako nacionalno dvi`ewe vo Makedonija vo 19 vek.

Ova "separatisti~ko" razdvi`uvawe vo Makedonija se sovpadna i so Carigradskiot crkoven sobor za konstituirawe na Bugarskata egzarhija, manifestirano i so nedopu{taweto na Makedoncite da u~estvuvaat vo nego i so glasovite za spogodba pome|u Bugarite i Grcite za smetka na Makedoncite.

Obidi za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija imalo i vo 19 vek - Sveta Sofija vo Ohrid

Unijatstvoto vo Makedonija se pojavuva neposredno po krimskata Rusko-turska vojna (1853 - 1856), no prviot silen oblik se pravi vo 1858/59 godina vo Kuku{. Toga{ se javuva edno novo barawe na Makedoncite da ja prifatat unijata so Rim za da go imaat pokrovitelstvoto na zapadnite dr`avi i da se oslobodat od tutorstvoto na Grcite i Bugarite, a so vreme i od podanstvoto na sultanot. Ova vsu{nost pretstavuva sudbonosen ~in za makedonskiot narod, bidej}i so nego se najavija i osnovite na idnata makedonska nacionalno-osloboditelna programa.

Pojavata na unijatstvoto tokmu vo Kuku{ ne be{e slu~ajno. Nao|aj}i se vo sosedstvo so vilaetskiot centar Solun i pod silno vlijanie na Sveta Gora, ovoj ekonomski razvien grad izrasna vo mo}no gnezdo na nacionalnoto budewe. Povtornoto doa|awe na Dimitrija Miladinov vo 1857 i voveduvaweto na maj~iniot jazik so u~ebnicite na Partenija Zografski vo kuku{koto u~ili{te pretstavuva{e po~etok za osloboduvawe od namrazeniot grcizam.

Otporot po~na so jazikot, a zavr{i so crkvata, so odr`uvaweto na prvata crkovno-makedonska slu`ba na 1 mart 1858 godina. Barawata na kuku{ani da im se dade Makedonec za vladika bea odbivani od solunskiot gr~ki mitropolit. Zatoa, vo avgust 1858 tie pobaraa posreduvawe i za{tita od francuskiot konzul i od lazaristite vo Solun.

Ulogata na Rusija ima{e presudno zna~ewe za razvojniot pravec na ovoj proces. Od edna strana taa odigra zna~ajna uloga vo obrazuvaweto na makedonskite prerodbenici, no od druga se obiduva{e da go spre~i unijatstvoto i da go so~uva pravoslavieto vo Makedonija.

Sepak, taa ne mo`e{e da gi spre~i pregovorite za unija. Na 12 juli 1859 godina kuku{anite i `itelite na okolnite sela podnesoa molba do papata, vo koja se soglasuvaat da go priznaat negovoto vrhovenstvo pod uslov toj da im obezbedi u~ili{ta i crkvi na maj~in jazik, no da go imaat i pokrovitelstvoto na Francija kako nejzini podanici. Seto toa pod uslov da ne se pravat promeni vo isto~niot obred i obi~aite, tuku samo vo slu`bata da se spomenuva imeto na papata namesto imeto na carigradskiot patrijarh. Otfrlaweto na vselenskata patrijar{ija i prifa}aweto na pokrovitelstvoto na Rimskata crkva e usloveno i so obrazuvawe na edinstvena arhiepiskopija vo Makedonija pot~ineta direktno na papata.

Pozitivniot odgovor na molbata pristigna na 12 septevmri 1859 godina, a na 27 oktomvri istata godina Partenija Zografski e hirotonisan za Dojransko-kuku{ki vladika. Na 15 noemvri toj ja otslu`uva i prvata slu`ba na crkovno-makedonski jazik.

So intervencija na Rusija kuku{kata unija blagovremeno be{e paralizirana. Sepak, ovoj akt pretstavuva i prviot dosega poznat pismeno formuliran nacrt za edna makedonska nacionalna programa.

Silniot vtor unijatski bran od 1873-74 godina ja opfati skoro cela Makedonija i go zagrozi ruskoto vlijanie, no i Bugarskata egzarhija vo Makedonija.

Kon krajot na 1873 godina, po neuspe{niot obid da obezbedat za{tita od Anglija, {est golemi eparhii od Makedonija povtorno se obra}aat do lazaristite vo Solun za prifa}awe na unijata so Rim pod uslovite od 1858/59 godina. Egzarhijata se obiduva da go sose~e unijatstvoto vo koren, no toa }e odi pote{ko, bidej}i sega ve}e vo igra e posilno izgradena nacionalna programa. Ovojpat se bara i priznavawe na makedonskata nacionalna posebnost, upotreba na makedonskiot jazik kako literaturen, obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska pod pokrovitelstvo na Rim i kulturno-nacionalna avtonomija so eliminirawe na bugarskata i gr~kata propaganda vo Makedonija, pod zakrila na golemite zapadni katoli~ki dr`avi. Na ~elo na ova dvi`ewe zastana poznatiot u~itel i revolucioner Dimitar Pop Georgiev - Berovski koj nekolku godini podocna }e se istakne vo Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie na makedonskiot narod. Centarot na dvi`eweto povtorno e vo Kuku{ i vo Solun, no so poddr{ka i od drugite pogolemi gradovi vo Makedonija. Prvite tri meseci od 1874 godina bea odlu~uva~ki za dvi`eweto. Skoro site poistaknati dejci od Makedonija ja izrazuvaat solidarnosta so dvi`eweto, koe nabrgu }e ja izgubi crkovnata sodr`ina i }e dobie izrazito nacionalno-politi~ka dimenzija so revolucionerno-osloboditelna komponenta.

Streme`ot na Makedoncite za obnovuvawe na Ohridskata arhipiskopija kako makedonska nacionalna crkva be{e postojano potenciran. No, egzarhoviot emisar vo Solun, Petko Slavejkov, gi predupreduva site {to go pomagaat ova separatisti~ko dvi`ewe "deka prisoedinuvaweto na makedonskite Bugari so Rimskata crkva e svr{eno delo i nema da bide delumno, tuku celokupno. So streme` da ja voskresnat Ohridskata arhiepiskopija, so koe{to gi mamat site ohri|ani i kako da sakaat da ka`at deka i tie kako i skopjanite, bile bo`em soglasni so toa i }e traat do Veligden so nade` na Egzarhijata, i ako ne se dade nekoja so}untija na desettiot ~len - zbogum Makedonijo!"

[ansite za uspeh na Ohridskata arhiepiskopija se gubea so osnovaweto na Bugarskata egzarhija, za{to sultanot ne mo`e{e da dozvoli da ima dve pravoslavni crkvi vo svoite granici. Makedoncite svojata {ansa ja gledaa vo unijatstvoto.

Podgotovkata za edno op{to narodno vostanie vo Makedonija i negovata masovnost uka`uva deka vo dvi`eweto postojano bila prisutna nacionalnata komponenta. Ne e slu~ajno {to eden od glavnite podvi`nici na unijatskoto dvi`ewe stanuva Dimitar Pop Georgiev - Berovski. Toa ne bilo stihijno, tuku avtohtono, organizirano i so nacionalno-osloboditelen karakter. Osobeno {to vo nego bile vklu~eni i najuglednite li~nosti od na{ite gradski centri, kako {to se Dimitar Robev od Bitola ili Drndarovci od Veles.

Kako i da e, Petko Slavejkov, so pomo{ na ruskata diplomatija, uspe{no ja zavr{i svojata misija vo zadu{uvaweto na unijata vo Makedonija. Vo poslednoto pismo toj izvestuva deka "samo Kuku{ e iskreno za unijata i Male{evo, koe{to go slu{a Dimitrija i nemu mu gi imaat dovereno pe~atite". Sepak, dvi`eweto se pretstavi kako seriozna zakana za "bugar{tinata vo Makedonija".

So zdru`eni napori unijatskoto dvi`ewe be{e privremeno pridu{eno, no podgotovkite za Razlove~koto vostanie prodol`ija.

A vo uslovi vo koi vo momentov se nao|a makedonskiot narod na povtoruvawe na istoriskite negatorski procesi, mnogumina spasot od naplivot na muslimanstvoto i sekta{tvoto go baraat vo obedinuvaweto na hristijanstvoto.