PRISILNO PRESELUVAWE VO MRTVITE ZONI

Edna takva edinica, odnosno bataljon sostaven od borci prete`no Makedonci na ~elo so Sofijanos be{e ispratena vo Agrafa. Vladata vo Atina odlu~no i sekavi~no reagira{e na planovite na KPG. Proletta 1947 godina vladinata armija prezede golema operacija za ~istewe protiv DAG nare~ena "Terminus".

Vo ramkite na taa operacija tri vladini brigadi prezedoa ofanzivni operacii protiv edinicite na DAG vo podra~jeto na Agrafa kade dejstvuvaa mali partizanski grupi i spomnatiot bataljon na Sofijanos pristignat od egejskiot del na Makedonija.

Pod golem pritisok na brojnite vladini sili bataljonot na Sofijanos, pridru`en od malite partizanski grupi i stotici progoneti gra|ani i politi~ki aktivisti, be{e prinuden da se povle~e kon mesnota Va|ana. Situacijata be{e mnogu kriti~na. Bataljonot i site {to go pridru`uvaa, bea izlo`eni vo realna opasnost da bidat opkoleni i celosno uni{teni. Izlez od situacijata spored Sofijanos be{e mo`en dokolku partizanite se izvle~at od opkru`uvaweto i se probijat vo podra~jeto na Saika i Kar{enisi i od tamu vo podra~jeto na Vulgara, kade se nao|a{e GP na DAG.

Obidot be{e te`ok i opasen, bidej}i treba{e da se probie planinata Wala, 2.200 metri visina.

Spored planot 1-a Vtorata ~eta na bataljonot na Sofijanos pretstavuva{e prethodnica na golemoto dvi`ewe, potoa civilite, decata i `enite, a kako zadnina Tretata ~eta na bataljonot. Kolonata trgna na 11 april 1947 godina. Vedna{ nastapi neverojatno lo{o vreme, porojni do`dovi i neizdr`liv stud. Do`dot se pretvora{e vo sneg. Prvite `rtvi od golemiot stud bea decata i `enite. Brojot na mrtvite od stud iznesuva nekolku desetini.

Vo edna takva u`asna situacija, kolonata prodol`i da se dvi`i i na 12 april ~etite se ka~ija na vrvot i so eden herojski napor se probija od drugata strana na Wala, kade se zasolnija od u`asnata bura. Me|utoa, Tretata ~eta i civilite do`iveaja u`asna tragedija. ^etata i nevooru`enite gra|ani ja izgubija vrskata so prethodnicata, trgnaa po pogre{en pat i se najdoa na mestoto kade se nao|a{e stra`a na vladinata armija. "Zbuneto vojnicite, pi{uva Menlaos Mustos vo svojata kniga 'Wala', gi gledaat borcite na DAG da gi simnuvaat od svoite ramenici rancite i oru`jeto kako da bea stari poznanici i gazdi na {atorite. Bra}a sme velat. Nema da n# gibnete i nie nema da ve gibneme. Bra}a, bra}a, odgovaraat partizanite. Celata no} borcite na DAG i vojnicite na vladinata armija zaedno prestojuvaa vo {atorite".

Vo eden izoliran neprijatelski {ator se zasolnija aktivistite na politi~kite organizacii koi utroto ne gi slu{naa poviciite na Tretata ~eta da i se pridru`at na kolonata. Site tie bea zarobeni od vladina edinica koja vo Wala pristigna od gradot. Od fatenite, 10 vedna{ bea osudeni na smrt i strelani, a drugite bea osudeni so te{ki vremenski kazni zatvor.

Bilansot na Wala e tragi~en. Okolu 150 borci na DAG, stari, `eni i deca, umrea od stud. Drugi polusmrznati vlegoa vo neprijatelskite {atori i zaedno so pripadnicite na vladinata armija preno}ija. Sklu~ija edno specifi~no primirje vo bitkata za `ivot. Treti bea zarobeni od vladinata armija i strelani. Vo Wala gi ostavija koskite neutvrden broj Makedonci, kade {to e podignat i skromen spomenik da go potsetuva u`asot na Gra|anskata vojna.

Sostaven del na planot na gr~kata vlada za uni{tuvaweto na DAG,be{e i prisilnoto preseluvawe na selanite od vnatre{nsota vo gradskite centri.

Cel na taa operacija, koja zapo~na proletta 1947 godina vo ramkite na voenata ofanziva "Terminus" be{e da se sozdade praznina okolu partizanite, odnosno da ja li{i DAG od izvorite za regrutirawe na borci, snabduvawe so hrana, informacii i drugo.

Spored edni nepotpolni podatoci brojot na prisilno iselenite lica iznesuva 700.000, a spored drugi 800.000 lica. Amerikanskite i gr~kite oficijalni statistiki soop{tuvaat deka brojot na otkronatite iznesuva 684.000 lica.

Poradi toa {to vo egjeskiot del na Makedonija DAG ima{e razvieno najgolema dejnost, pove}e iseleni selani se od taa oblast. Taka od vkupno 700-800.000 iseleni lica, 450.000 se od tamu. Od toj broj na preseleni lica 28.000 se Makedonci. Pokraj ogromnite materijalni {teti i ekonomski posledici, za Makedoncite ima{e u{te edna pote{ka posledica. Imeno, na eden del od prisilno preselenite Makedonci i po zavr{uvaweto na gra|anskata vojna ne im be{e dozvoleno da se vratat vo svoite domovi. I taa merka na gr~kata vlada e sostaven del na politikata za etni~ko ~istewe na egejskiot del na Makedonija po zavr{uvaweto na gra|anskata vojna e donesen zakonot za vra}awe na preselenite gra|ani vo svoite domovi.

Istorijata na Makedonija i makedonskiot narod e ispolneta so buni, vostanija i vojni. Toa e istorija na padovi i vozdignuvawa, na porobuvawa i osloboduvawa. Neguvaj}i gi voop{to duhovnite i materijalnite, a osobeno revolucionernite i borbenite vrednosti, se potvrduva soznanieto deka makedonskata borbenost, nepokornost i hrabrost se del od slobodarskite tradicii na makedonskiot narod.

Niz takvite `ivotni uslovi, toj steknuval borbeni iskustva, sozdaval obi~ai i moralni normi na odnesuvawe na narodot, na vostanicite i na borcite za sloboda. Pokraj istaknuvaweto na hrabrosta vo borbata i izgraduvaweto na ve{tinata na vojuvaweto, vo makedonskata istorija postojat brojni primeri na samopregor i na samopo`rtvuvanost, nalik na poodelnite i masovnite samoubistva za da ne padnat `ivi vo neprijatelski race.

Eden takov primer za nevidena golema hrabrost, sekako e i samoubistvoto na borcite: Makedoncite Jane Todorovski i Tano Dimitrovski i Grkot Niko Haxivasiliu. Za nivnata hrabrost, gordost i nepokor dolgo vreme se pi{uvalo vo gr~kiot vladin pe~at, a ~estopati bile koristeni kako primer za moralno vospituvawe na pripadnicite na vooru`enite sili.

Imeno, vo poslednata faza na proletnata ofanziva na gr~kite vladini sili vo juli 1947 godina, protiv DAG na planinata Gramos se odigra edna nezaboravna herojska drama. Borcite na DAG dobile zada~a od svojata komanda po sekoja cena da ja odbranat mesnosta Kotelcka Kula koja ima{e golemo strate{ko zna~ewe za obezbeduvawe na poziciite na DAG vo podra~jeto na Gramos. Kotelckata Kula se nao|a na 1.800 metri nadmorska viso~ina, opkolena so ogromen ambis.

Borcite na DAG bile napadnati od edna cela neprijatelska brigada potpomognata so brojna artilerija i avijacija. Neramnopravnata borba zavr{ila pogubno za branitelite na kulata od koi ostanale samo prethodno spomnatite trojca - Jane, Tano i Niko.

Komandantot na vladinata brigada, znaej}i deka preostanatite `ivi borci nemaat nikakvi {ansi da se izvle~at, bidej}i Kulata bila opkolena so silni dobronaoru`ani edinici, naredil po sekoja cena tie da bidat fateni `ivi.

Otkoga zamolknalo pukaweto i se istro{il i posledniot kur{um na hrabrite i samopregorni borci na DAG, komandantot (pomisluvaj}i deka tie }e se predadat, bidej}i nemaat drug izlez) naredil da se prekine so ognot i da se otpo~ne so opkoluvawe na Kulata. Otkoga se dobli`ile na dvaesetina metri od Kulata, gi povikale da se predadat.

Namesto o~ekuvanoto predavstvo se slu~uva ne{to paradoksalno, nevideno, neo~ekuvano, hrabro. Trojcata borci, uviduvaj}i deka nemaat drug izlez, izlegle od Kulata, gordo se ispravile i si ja zapeale poznatata partizanska pesna "Si odat bra}ata od na{ite sela". Ehoto od pesnata se razlealo niz celiot Gramos kako posledna poraka od niv. A potoa, pred o~ite na svoite protivnici, koi gledaj}i vo niv sigurno dlaboko vo du{ata im se voshituvale na golemata hrabrost, se fatile za race izigrale edno partizansko oro, se pregrnale, se baknale za posleden pat i se frlile vo dlabokiot ambis. Nastanot se odigral na 17 juli 1947 godina.

Mo`e li da se iznajdat soodvetni zborovi za da se iska`e i opi{e hrabrosta na ovie borci, nivnata qubov kon slobodata, kon tatkovinata, idealite... Nivnata nepokornost, nepokoleblivost, gordost i hrabrost neka bidat nezaborav za mnogu generacii koi doa|aat za da mo`at da izbledat traumite od toa bezumno istorisko vreme i da poslu`at kako kobna opomena za celoto ~ove{tvo.

Nivniot moralen i hrabar ~in ne e edinstven i osamen primer vo analite na vojuvaweto, no sekako e ~in za golema po~it i primer za slobodarski streme` i qubov kon pradedovskata zemja i za~uvuvawe na svoeto dostoinstvo.

Grupnoto samoubistvo na dvajcata Makedonci i Grkot, Komunisti~kata partija na Grcija go pretstavi kako simbol na borbenoto edinstvo na gr~kiot i makedonskiot narod, no samo dodeka trae{e borbata, odnosno s# dodeka bea potrebni Makedoncite vo presmetkite so nejziniot protivnik.

Nekoga{nite borci na DAG i naselenieto, na denot na nastanot -17 juli, doa|aat na Kotelckata Kula i vo znak na golema po~it od nejziniot vrv frlaat cve}e vo bezdnata kade go zagubija `ivotot heroite Jane, Tano i Niko.