MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA I LEGENDI SO ANTI^KO-MAKEDONSKA SODR@INA

Vo Zbornikot od Kuzman [apkarev (Sofija, 1891) se nao|a predanie, koe glasi: "Aleksandar Veliki ja izumil vojnata". Vo nego se veli:

"Prostiot narod ka`uva i veruva deka vojnite najprvo bile pronajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski. Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat svet, za da najde i nacrpi besmrtna voda, za da se napie, ta da ne umira nikoga{, koga videl vo moreto ribite da se bijat pome|u sebesi kako vo vojna, namislil i toj da go napravi istoto, pa koga do{ol vo svoeto carstvo, prv ja izumil vojnata na ovoj svet".

Nekolku predanija za Aleksandar Makedonski ima registrirano i vo Institutot za folklor (m.l. 1755). Edno od niv bilo raska`ano od Stanimir Vi{inski vo 1971 godina, roden vo s. Misimer (Vodensko) vo 1885 godina.

Vo drugo predanie, raska`ano od Loza Kam~evska od Prilep (Lidija Slaveska: "Etnogenezata na makedonskiot narod, Skopje, 1992, str. 37), Aleksandar Makedonski go pobedil Darie so toa {to se oblo`il so Darie, koj }e izede pove}e od makedonskite luti piperki. Darie ne mo`el da izede tolku kolku {to izel Aleksandar i zatoa moral da go predade svoeto carstvo.

Predanie vo koe se spomenuva Aleksandar Makedonski zapi{al i Marko Cepenkov (Kiril Penu{liski: "Predanija i legendi", Skopje, 1969, str. 100). Vo predanieto za stariot grad Gradi{te Cepenkov zapi{al:

"Za toj rasipan grad se prika`ua, oti e prajen od Aleksandra, caro Ma}edonc}i. Pri se {to vrvi Crna niz Gradi{teto, koa bil zdrav grado imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo doneseno od baegi daleku".

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavieto "Predanija" kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar Makedonski. Istoto e nasloveno Car Aleksandar i glasi:

"Car Aleksandar saka{e da hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina, vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle `drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda. Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova, stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite globini".

Blagodarenie na gospodin Qube Panov (r. 1938) od Veles, objavuvame u{te edna varijanta na ova predanie. Ova predanie gospodin Panov go zapomnil od svojata majka Vaska Jolevska - Panova (1913-1980), rodena vo Bitola, a ma`ena vo Vele{ko. Istoto go prenesuvame vo celost:

"Gospod sozdal lu|e so razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale Makedonci. Podocna, najpoznat car na Makedoncite, bil Aleksandar Makedonski. Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od parabrodite, na set glas vikaat: '@iv e Aleksandar!'. Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat".

Francuskiot slavist Andre Mazon vo svojot zbornik "Slavjanski prikazni od jugozapadna Makedonija" (Pariz, 1923) objavil predanie, raska`ano od dedo Jovan od selo Nevoljani (Kostursko) vo koe ima fantasti~en spoj pome|u Aleksanadar Makedonski, Krali Marko i Jankula, koi uspeale da naleat `iva voda, koja gi pravela lu|eto besmrtni. Jankula i Krali Marko se napile i tie do denes se `ivi, a Aleksandar ne uspeal, zatoa {to sestrite mu ja ispile negovata, pa poradi toa umrel (Georgi Radule: "Istoria na Makedonia - apologia na makedonizma", Sofija, 1997 god., str. 191).

Predanie za Aleksandar Makedonski ima raska`ano i Nikola Andonov (rod. 1883) od selo Konopi{te (Tanas Vra`inovski: "Makedonski narodni predanija", Makedonsko narodno tvore{tvo: Narodni predanija, Kniga Prva, Skopje, 1986 god., str. 26-29). Vo ova podolgo predanie, na na~in svojstven samo za narodniot tvorec, opi{ani se odnosite me|u Aleksandar Makedonski i persiskiot car Darie, po~nuvaj}i u{te od detstvoto na Aleksandar, pa se do negovoto ma`ewe za }erkata na Darie. I ovde se spomnati gajdata, makedonskoto oro, makedonskite luti piperki, gradot Solun i u{te mnogu drugi elementi, koi pravat fantasti~en spoj pome|u istoriskata vistina i imaginacijata na narodniot tvorec.

Interesno e i predanieto za Aleksandar Makedonski i sestra mu Angelina (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 29-32), vo koe narodniot tvorec napravil fantasti~en spoj pome|u ovoj slaven makedonski car i devojkata Angelina - simbolot na makedonskata devojka vo srednovekovieto. Ova predanie go raska`al Petre Andreski (rod. 1893) od selo Modri{ta. Predanieto zapo~nuva so zborovite:

"Toa vreme e u{te odamna. Vreme odamna, ej u{te od ovega, od carot na{, koj bil makidonski Aleksandro, Aleksandro Makidonski".

Zna~i i ovde gledame deka raska`uva~ot carot Aleksandar Makedonski go pretstavuva kako na{, makedonski car. Vo predanieto e opi{ano nedorazbiraweto pome|u Aleksandar i sestra mu Angelina, poradi {to, Aleksandar bil otruen. Podocna sestra mu ostanala da vladee so Makedonija se dodeka ne do{le Turcite.

Postoi i predanie za Aleksandar Makedonski raska`ano od Apostol Apostolov (rod. 1912 god.) vo Kriva Palanka (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 33). Vo ova predanie Aleksandar Makedonski, kako za{titnik na Makedoncite, se bori protiv turskiot sultan Murat. Ovde se pojavuva i `ena mu na Aleksandar Sultana, koja prifatila da mu bide `ena na Murat, no pod uslov makedonskiot narod da ne se zema vo vojska, zatoa {to e sirak, bidej}i tatko mu (Aleksandar, z.m.) zaginal.

Zna~i i ovde na{iot narod si go smeta Aleksandar Makedonski za svoj etni~ki predok i za{titnik.

Vo kontekst na ova da ja spomneme i legendata so Istorijata na Makedonija, koja `ivotopisecot Novko od Debar trgnal da ja bara (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 25). Novko oti{ol vo eden manastir, kade gi pra{al vladicite i popovite: "Slu{ajte vie vladici i popoj, }e mi ka`ete kaj se najduva Istorijata na Makedonija? Toga{ eden pop mu odgovoril: 'Dobro, }e ti ka`ime. Na filan mesto se najduva Istorijata na Makedonija. Na filan den se otvora i se ~ita istorijata. Tripati godi{no se ~ita istorijata'".

Potoa Novko trgnal da go bara toj filan (taen) manastir. Koga go na{ol, tamu i navistina mu ja poka`ale Istorijata na Makedonija, koja bila napi{ana (citat): "na zaja~ka ko`a so orlovo pero". Mu rekle deka mo`e da ja ~ita samo tri dena i tri no}i. Toga{ Novko kupil tri kila sve}i i sednal da ja ~ita Istorijata na Makedonija. Sve}ite gi palel edna po druga za da ne mu zgasne svetlinata. Tri dena i tri no}i Novko ja ~ital Istorijata na Makedonija, a koga se vratil nazad im rekol na lu|eto:

"A bre, bra}a, dnive e ~itav Istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el za Makedonija. Sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa. Taka pi{uva vo Istorijata. Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan vo xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija e dalekovidna. Edno staro carstvo }e e gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo ~etiri sili }e znaat {to }e stani!"

Pla~ot na Novko predizvikan od napi{anoto Istorijata na Makedonija, vo koe "sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa", mo`e da se povrze so tragi~nite nastani od `ivotot na vladeja~kite krugovi vo anti~ka Makedonija, koga i navistina bile prisutni brojni ubistva, intrigi i podmetnuvawa me|u bliskite rodnini vo borbata za vlast. Tokmu takvata sudbina mo`ebi go naterala Novko da se raspla~e.

Postoi edno mnogu interesno predanie, vo koe t.n. Makedonski Sloveni se poistovetuvaat so anti~kite Makedonci. Konkretno stanuva zbor za poistovetuvawe na t.n. makedono-slovenskoto pleme Ezerci so anti~ko-makedonskoto pleme Desareti. Ova predanie go zapi{al Kuzman [apkarev i istoto glasi:

"Vo staro vreme seta krajezerska mesnost bila isposeana se so sela i gradovi, vo koi `iveele takanare~enite Ezerci, ime zemeno od ezeroto, koe gr~kite istori~ari, me|utoa go prevrtele vo Desariti. I sega vo Ohrid se nao|aat kamewa so natpisi od tie Ezerci ili Desariti".

I navistina mo`ebi postoi sli~nost vo osnovata na ovie dva etnonima: Desarti i Ezerci.