KAKO DO PARTNERSTVO?

Kade nie sega treba da gi barame kanalite za vlez vo vistinskite evropski institucii so pogolem rang nadvor od onie na Sovetot na Evropa, OBSE i Partnerstvoto za mir? Zemjite vo jugoisto~na Evropa zabrzano gi podgotvuvaat aktivnostite za pretstojnoto pro{iruvawe na severnoatlantskata Alijansa vo noemvri vo Praga kako posledna cel od nivnata zacrtana ramka za vlez vo evropskoto op{testvo. Nie povtorno od lideri vo sekoja oblast stanavme autsajderi. Posledni sme vo grupata za integracija vo najmo}nata bezbednosna struktura vo svetot. Makedonija se dovede vo pozicija da se ottrgnuva po sopstvena inicijativa od site integracioni tekovi vo Evropa {to nesporno }e n# odvede vo bespa}eto i decenii nazad od preostanatite zemji na na{eto opkru`uvawe.

Koga stanuva zbor za `elbite i mo`nostite na Republika Makedonija da stane polnopravna ~lenka na NATO-paktot polezno e da se napravat odredeni analizi za da se vidi slikata koja ja karakterizira makedonskata kandidatura. Makedonija poslednive meseci zna~itelno go naru{i konsenzusot kaj politi~kite strui vo dr`avata vo pogled na pra{aweto dali zemjava treba ili ne treba da zaplovi po severnoatlantskite strukturi. Na hartija s# u{te stoi edinstvoto na partiskite subjekti deka treba kako strate{ka cel da se integrirame vo Paktot, no analiziraj}i ja retorikata na oddelni politi~ki funkcioneri koi katadnevno {irat antizapadno raspolo`enie, a za ~as stignuva vo u{ite na evropskite diplomati, toga{ jasno e zo{to na{ata pozicija pred samitot vo Praga e polo{a otkolku vo dveiljaditata.

Aktuelnata vlast ima premnogu malku vreme za da ja popravi atmosferata pred Brisel i Va{ington, ne e za veruvawe deka radikalno brzo bi mo`el da se promeni stavot na Georgievski i negovite istomislenici vo pogled na pozicijata kon Zapadot. Dvojnata uloga koja ja praktikuva makedonskiot Premier vo odnos na Zapadot e kontraproduktivna za Makedonija, bidej}i vo neizvesnost ja dr`ime celata misija okolu na{iot vlez vo NATO. Imeno, Premierot nikoga{ ne se otka`al od negoviot potpis za ~lenstvo na dr`avata vo ovaa bezbednosna organizacija. Naprotiv, s# u{te ja poddr`uva taa strate{ka cel. No, od druga strana sekojdnevno atakuva vrz ulogata na zapadnata ma{inerija kako vinovna za nestabilnosta na Balkanot vklu~itelno i Makedonija kako del od mozaikot na taa nestabilnost. Timot na zemjava koj se bori vo Brisel za podobruvawe na {ansite za integracija vo Praga predvoden od ambasadorot Ru`in e rasloen i ostaven na cedilo od makedonskite strukturi sam da se snao|a i sam da lobira pred zemjite - ~lenki na Alijansata. Koordinativnost od aspekt na zaedni~ki konsenzus re~isi i da nema. Paralelno so toa nema nitu rezultat.

Obidite na makedonskiot pretsedatel da napravi ne{to so non-pejperot pred Samitot se za pozdravuvawe, no vnatre{nite makedonski sili namesto da bidat naso~eni kon konsolidirawe na stavot, tie rabotat na negovo razobli~uvawe i anulirawe na teoretskite {ansi za polnopravno ~lenstvo. Brisel od Makedonija na kratok rok re~isi ne o~ekuva ni{to. Op{topoznata e situacijata vo koja plivaat na{ite lobisti, op{topoznato e raspolo`enieto na dr`avnite organi da prezemat barem minimum od obvrskite zacrtani vo akcioniot plan za reformi vo bezbednosnite organi. Obidite na del od lobistite koi baraat priem na Republika Makedonija so politi~ka odluka na zemjite-~lenki, a ne po procentot na reformi vo Armijata i policijata, e isto taka zaluden. Na ova ja pridodavaat neophodnosta od vlez vo NATO posebno vo ovoj period za da mo`e so ~lenstvoto Alijansata da ni pomogne vo na{eto vnatre{no stabilizirawe. Toa e u{te eden diplomatski gaf i eden od mnogute potcenuva~ki izleti od makedonska strana podneseni do sedi{teto vo Brisel. Zo{to?

NATO ne ja prifa}a tezata deka na{ata zemja treba da stane ~len na Paktot za da se stabilizira, pred s#, poradi faktot {to ovaa bezbednosna organizacija bara stabilni ~lenki koi nudat a ne koi baraat bezbednost. Dokolku e taka kako {to se veli, pred Makedonija ima u{te redica drugi zemji koi se so povisok stepen na nestabilnost od tipot na Bosna i Jugoslavija.

Paktot od nas bara partner, a ne malodu{no dete koe se obiduva nekoj da go spasi od zloto i haosot {to samoto si go napravilo. So na{ata teza poka`uvame deka i tie treba neodlo`no da stanat polnopravni ~lenovi za da se stabiliziraat {to e "non sens" za statutot na severnoatlantskata ma{inerija. Nie s# u{te stoime na poziciite od pred nekolku godini vo transformacijata na vooru`enite sili, najbolnata to~ka za priem. I pokraj zbogatuvaweto na voeniot arsenal i na Armijata i na policijata, Zapadot ostro zabele`a i predupredi na mnogu to~ki od osovremenuvaweto na voeniot potencijal na na{ite bezbednosni i odbranbeni sili. Kako korpus na argumenti koi ja ko~at pozicijata na Republika Makedonija za pretstojnoto pro{iruvawe vo Praga se naveduvaat nesoodvetnite vozduhoplovni sredstva kupeni minatata godina od Ukraina, oformuvaweto na tenkovskite edinici od tipot T-72, momentno dislocirani vo Strumica, kako i formiraweto na specijalnata edinica "Lavovi" koja e pod zakrila na MVR. Toa se najzna~ajnite komponenti od voen aspekt koi ja odvlekoa Republika Makedonija od procesite na skore{na integracija.

Ponatamu, nesoodvetnite kadri vo policiskite i armiskite strukturi oformeni po stariot socijalisti~ki model pove}e ne se kompatibilni za modernite NATO-strukturi. Glavniot problem so koj se ma~at i policiskite i armiskite oficeri, polkovnici i preostanati voeni lica e nepoznavaweto na angliskiot jazik kako eden od najzna~ajnite uslovi koi trebada gi ispolnime.

Zo{to Makedonija dosega ne napravi konkretni ~ekori i na ova pole? Dr`at donekade tezite i konstataciite deka minatogodi{nata kriza pridonese za zabavuvawe na aktivnostite koi mo`ebi dosega }e bea sprovedeni, no sepak ima{e dovolno vreme i prostor da se napravat nekoi ~ekori napred barem vo najkrucijalnite oblasti koi pretstavuvaat nekr{liv zakon za Alijansata. Prakti~no, nie ne se ni obidovme da ja pokreneme sopstvenata sila i sposobnost vo toj pogled. I mo`ebi najva`niot del koj pridonese NATO i natamu da n# ostavi vo ~ekalnata za priem e neizvesniot period koj ni pretstoi so odr`uvaweto na sobraniskite izbori zaka`ani za 15 septemvri. Amerikanskite i evropskite diplomati jasno ja imaat pro~itano pozicijata na sekoj politi~ki subjekt oddelno. Koj za {to se bori, za {to se zalaga i kakva dr`ava }e gradi.

Mo`eme li da staneme ~lenka na najmo}nite dokolku i ovojpat mu poka`eme na svetot kolku znaeme da polnime kutii so glasa~ki liv~iwa, kolku znaeme da tepame i pretepuvame zatoa {to protivnikot ne misli kako nas, mo`eme li da n# smetaat za partneri dokolku so sila sakame da pravime vlast kr{ej}i gi re~isi site vistinski pridobivki na demokratijata.

Esenskite izbori }e bidat test za Makedonija pred NATO. Po 15 septemvri ostanuvaat u{te dva meseca do samitot vo Praga, period koj mo`e mnogu pozitivno da se odrazi vo na{ata nadvore{na pozicija, vklu~itelno i pred NATO. No, uslovot za toa se fer, demokratski i nenasilni izbori. Od nivnoto sproveduvawe }e zavisi i pogledot na me|unarodnata zaednica kon nas i mo`nosta da n# vklu~at vo paktot so politi~ka odluka koja }e ima te`ina na odlo`eno ~lenstvo do edna godina. Odgovornosta za ova }e ja snosat sprovoditelite na izborniot ciklus. [ansata treba da se iskoristi bezalternativno. Sekoe malogra|ansko politi~ko mudruvawe i doka`uvawe koj od kogo e popameten, samo }e pridonese Zapadot trajno da ni go svrti grbot davaj}i im mo`nost na doma{nite zlotvorni sili da go dograbat ona {to od pred polovina dekada go zapo~naa.