DVOJAZI^NOSTA VO PARLAMENTOT U[TE EDNO PREDAVSTVO

ATANASOSKI: Politi~kata partija VMRO-DPMNE koja sega e na vlast so svoite koalicioni partneri }e se obidat so site sredstva {to im se na raspolagawe da gi dobijat idnite parlamentarni izbori. Toa zna~i deka }e gi falsifikuvaat rezultatite, a pritoa mo`e da upotrebat i sila koja }e bide primeneta vo odredeni delovi vo Makedonija. Voop{to, tie ne sakaat da gi zagubat izborite. So gubeweto na vlasta VMRO-DPMNE mo`ebi pove}e i ne bi postoela na makedonskata politi~ka scena. Poradi ova, tie }e se obidat so site sredstva da gi dobijat izborite i da go prodol`at svojot politi~ki `ivot. Drugata varijanta, SDSM, koja ve}e {est godini be{e na vlast, ne poka`a nekoja vizija za Republika Makedonija. Toa be{e golema {ansa za niv, no tie ne ja iskoristija. Ne poka`aa nekoj kvalitet so vodeweto na RM. Istite lu|e ja vodea dr`avava, istite lica sega ja rakovodat partijata. Na Makedonija & se potrebni novi lica, potreben e nov lider koj }e ponudi sovremena vizija. Na toj na~in RM }e go najde svoeto soodvetno mesto na Balkanot i vo svetot.

ATANASOSKI: Ubeden sum deka idninata na Makedonija e vo racete na makedonskiot narod. Narodot go ima klu~ot. Ako narodot uvide deka dosega{nite lideri ne napravija ni{to za nivniot `ivot, za nivnata dr`ava, vreme e da odberat nov lider koj }e gi vodi kon podobra idnina. Nego }e treba samite da go izberat, a toj podocna }e treba mnogu da se doka`uva. Toj treba da poka`e deka e sposoben da ja vodi Makedonija i }e treba da sozdade uslovi za podobar i miren `ivot za narednite pokolenija.

ATANASOSKI: Vo Makedonija mo`e da se zabele`i deka, pokraj uslovno re~eno golemite partii, drugite politi~ki subjekti proizlegoa od VMRO-DPMNE i od SDSM. Tie ne mo`at da se okarakteriziraat kako tret blok koj navistina mo`e da uspee i koj iskreno bi go vodel makedonskiot narod. Ovie partii prete`no se sateliti na ednata ili na drugata grupacija. Samo Makedonska alijansa i Makedonskata narodna partija nikoga{ dosega ne bile nitu so ednata, nitu pak so drugata grupa. Mislam deka sme edinstveni politi~ki partii koi gi {titat interesite na makedonskiot narod. Toa mnogupati dosega sme go doka`uvale vo ovie osum godini, kolku {to egzistira nedelnikot "Makedonsko sonce". Na mnogu pati sme potencirale deka nam pred s# ni se makedonskite nacionalni interesi i vistinskiot ekonomski pat na RM koj treba{e kone~no da za`ivee.

ATANASOSKI: Liderite na makedonskite politi~ki partii vo politikata pred s# trgnuvaat od svoite li~ni interesi, a potoa doa|a partiskiot interes. Tie pove}e ne razmisluvaat za Makedonija, ili za nejziniot nacionalen i dr`aven interes. Imavme mo`nost da go gledame toa za vreme na vladeeweto na VMRO-DPMNE i nejzinite koalicioni partneri. Site ovie politi~ki partii koi sega se vo Centarot i koi ,kako {to prethodno napomenav, proizlegoa od ednata ili od drugata partija, imaat namera da soberat odredeni glasovi, a potoa da se priklu~at kon blokot na golemite partii. Tokmu poradi nivnite li~ni interesi koi bea mnogu tendenciozni, tie ne uspeaja da ja nadminat pre~kata za da ja promoviraat t.n. treta opcija.

ATANASOSKI: Ovoj pat ima daleku pogolem prostor za u{te pogolemi falsifikati ili razni drugi mestewa na izbornite rezultati. Toa zna~i deka ne se otstraneti site faktori za namaluvawe na incidentite pri izborite. Za taa cel vladeja~kata partija VMRO-DPMNE i nejzinite partneri imaat sozdadeno svoi "partiski grupacii" koi mo`at vo sekoj moment da gi efektuiraat za da sozdadat napnatost i razli~ni problemi.

ATANASOSKI: Mislam deka albanskite partii se dogovoreni so VMRO-DPMNE kako da ja kontroliraat situacijata vo Republika Makedonija. Vo toj "dil", del od teritorijata na Makedonija e pod kontrola na Albancite, a del mu e prepu{ten na VMRO-DPMNE. Toa go pravat so edinstvena cel da gi skrijat li~nite interesi i da sozdadat uslovi za toa kako da gi perat parite od nivnite crni biznisi - drogata, prostitucijata, proda`bata na cigarite i na oru`jeto. Vakvata situacija nim im odgovara.

ATANASOSKI: Ovie makedonski pratenici plitko razmisluvaat. Tie treba da poglednat {to se slu~uva vo drugite parlamenti. Taka, na primer, dali vo francuskiot Parlament mo`e da se slu{ne nekoj drug jazik osven francuskiot? Isto toa mo`e da se zabele`i i vo SAD kade funckionira samo angliskiot jazik. Nie sme edinstveniot narod koj so dvojazi~nosta, a podocna i so trijazi~nosta, po~nuvame da si ja rasturame sopstvenata zemja. Toa ne odi vo korist na idninata na Makedonija. Edna dr`ava koja se rascepkuva na mnogu positni delovi, ne mo`e da postoi. Za ovaa situacija na{ite parlamentarci treba{e mnogu porano da razmislat, pred da go potpi{at sramniot Ramkoven dogovor. Zatoa ovie potpisnici ne treba da se najdat vo noviot parlamentaren sostav, bidej}i o~igledno ne rabotat vo interes na makedonskiot narod i dr`ava. Prakti~no, dvojazi~nosta vo Parlamentot e u{te edno predavstvo, u{te eden ~ekor kon raznebituvaweto na Republika Makedonija.

ATANASOSKI: Vo edna normalna dr`ava ne treba da o~ekuvate deka nekoj od nadvor }e dojde i }e vi gi re{i problemite. Samite nie treba da bideme sposobni da si go za~uvame mirot, suverenitetot i integritetot na Makedonija. No, poradi pri~inite koi ve}e gi napomnav, a toa se deka albanskite partii i VMRO-DPMNE se imaat dogovoreno i tie varijanti se vo optek, morame da se soo~ime so vistinata - tie se zbogatija preku kriminalni dejstvija.

[to se odnesuva do seto ona {to go donese Ramkovniot dogovor, toa e vistinska katastrofa za Makedonija i makedonskiot narod. Dokolku se prodol`i so vakviot trend i povtorno dojde na vlast VMRO-DPMNE, nie morame da se prostime od na{ata dr`ava - Republika Makedonija. I vo idnina nema da postoime kako Makedonci. Ova moe razmisluvawe mnogu porano go imam ka`ano, a }e go povtoruvam i natamu. Na vakvi tendencii uka`uvaat i rabotite {to se slu~uvaat so Makedonskata pravoslavna crkva. S# se sveduva na uni{tuvawe na makedonskata nacija i na makedonskata dr`ava.

ATANASOSKI: Nie gi razgledavme site okolnosti {to se vo RM i {to mo`eme da mu ponudime na makedonskiot narod i na gra|anite. Najdobrata varijanta e Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija, dve makedonski nacionalni partii koi }e se borat za makedonskiot narod i za nacionalnite kulturni i ekonomski interesi vo Makedonija, da nastapat zaedno na pretstojnite parlamentarni izbori.

ATANASOSKI: Ako gi dobieme parlamentarnite izbori, ako makedonskiot narod ni ja dade svojata doverba, nie kriti~ki }e se osvrneme na seto ona {to vo poslednive meseci e napraveno i }e go preispitame. Ako ne{to e {tetno za RM, za makedonskiot narod, toa }e go otfrlime. No, ako e napraveno ne{to dobro, vo sekoj slu~aj }e go prifatime. Jas mislam deka pove}eto to~ki od Ramkovniot dogovor ne se za dobroto na Makedonija i tie }e bidat staveni na dneven red na nekoja sednica na idniot Parlament. Vo Parlamentot e silata da rasprava za niv, a ako treba i da gi promeni.

ATANASOSKI: Za da imame nekoj ekonomski razvoj, potrebno e da imame mir i stabilnost na dr`avata. No, za `al toa deneska vo Makedonija ne e mo`no, bidej}i se slu~uvaat razli~ni incidenti. A, toa go registriraat raznite me|unarodni institucii koi ispra}aat izve{tai vo svoite zemji. Zatoa, mora da se prezemat golemi napori za da se smeni regulativata i da se donesat zakoni koi navistina }e bidat povolni za privlekuvawe na stranski investitori. Me|utoa, bi sakal da ka`am deka nie sega imame lo{a ekonomska koncepcija koja ja praktikuva VMRO-DPMNE koj dozvoli gr~kiot kapital da navleze, a toa go pravat so edna mnogu lo{a politi~ka pozadina i so vleguvawe vo ekonomska zavisnost. Toa e pogubno za na{ata dr`ava.

ATANASOSKI: Za `al, politi~kite partii vo Makedonija "go vrtat" najgolemiot biznis. Zatoa mislam deka narodot treba da razmisli dali partiite treba da vodat biznis ili da se zanimavaat so politika koja }e bide vo korist na makedonskiot narod i na makedonskata dr`ava. Poradi ova, narodot na pretstojnite parlamentarni izbori }e treba dobro da razmisli za kogo }e glasa, koj }e go vodi i kogo na kakvo mesto }e go postavi. Tie treba da izberat novi lideri, li~nosti koi nemaat "crna pozadina", koi ne se izvalkale dosega i koi se bez damka vo svojata kariera i koi navistina poka`aa deka umeat da & pomognat na RM.

ATANASOSKI: Jas otsekoga{ sum bil protiv proda`bata na strate{kite i vitalnite objekti vo RM. Toa sum go potenciral i pri proda`bata na "OKTA", toa go tvrdam i sega. Mislam deka na{eto Elektrostopanstvo vo momentov ne bi trebalo da se prodade. No, po pet ili deset godini koga }e napravime demokratska dr`ava i koga }e imame podobri uslovi, }e mo`e da go razgledame i ova pra{awe. Se razbira, ako toa e vo korist na dr`avava i na makedonskiot narod. Me|utoa, vo ovoj moment kategori~no gi otfrlam vakvite obidi, bidej}i ako se prodade Elektrostopanstvoto, toga{ Makedoncite }e se najdat vo u{te pote{ka ekonomska situacija. Toa }e se poka`e po eden mesec koga lu|eto }e nemaat pari da gi platat smetkite.

ATANASOSKI: Nie prvo treba da ja sogledame celokupnata ekonomska sostojba vo Makedonija. Potoa treba da se zapra{ame - {to na na{ata dr`ava & e potrebno. Na prvo mesto ni e potrebno proizvodstvo na hrana, sopstvena hrana {to tuka bi ja proizveduvale. Nie imame kapaciteti za proizvodstvo na hrana za makedonskoto naselenie. Vtorata osnova za razvojot ja gledam vo na{ite intelektualni kapaciteti. Vo Makedonija ima mnogu umni i sposobni lu|e koi mo`at da pomognat. No, tie treba da rakovodat so instituciite vo dr`avava, a ne da bidat na marginite na op{testvoto ili da zaminat vo stranstvo. Tretata celina na koja morame da & posvetime golemo vnimanie e odbranata. Makedonija mora da ima cvrsta odbrana i ne treba da se molime nekoj drug da ni ja opremuva vojskata i policijata, a nie samo pasivno da gledame {to se slu~uva na terenot. Samo so vakvi celi }e bideme podgotveni da rabotime za dobroto na makedonskiot narod i na makedonskata dr`ava.