INTERVJU

Ivon Veli~kovski, portparol na Liberalnata partija na Makedonija

POTREBNI NI SE FER IZBORI

Razgovaral: Kokan STOJ^EV

  • Liberalnata partija, bez razlika na okolnostite, sekoga{ vo svoeto dvanaesetgodi{no iskustvo bila principielna i ne se pla{ela od ona {to se narekuva politi~ka rabota ili dejstvuvawe.
  • Mora da potsetam deka LPM nema nikakov balast kon Ramkovniot dogovor, ili kon ona {to se narekuva natamo{ni zakonski proekti koi proizlegoa od nego. Nasproti toa, balastot e golem i kon opozicionata SDSM.

MS: Neodamna LPM re{i da odi na parlamentarnite izbori vo koalicija so VMRO-DPMNE. Dali toa e odraz na razni{anata partiska struktura koja{to s# u{te ne e stabilizirana od odvojuvaweto od LDP, dali toa e posledica na peripetiite vo Partijata po ostavkata na Risto Gu{terov, ili stanuva zbor za ne{to treto?

VELI^KOVSKI: Ovde ima tri pra{awa i mislam deka treba da se odgovorat site oddelno. Prvo, Gu{terov ostavkata ja podnese minatata godina i toa vo vreme koga Liberalnata partija na Makedonija be{e vo vlasta. Toa zna~i deka bez ogled na promenata vo rakovodstvoto, odnosno na prviot ~ovek na partijata i na preostanatite kadri, LP nema{e otstapki vo odnos na svojot osnoven kurs. Vo vrska so vtoroto pra{awe koe se odnesuva na strukturata na partijata, mora da potenciram deka LPM mnogu brgu se konsolidira{e po odvojuvaweto od LDP. Od kongresot vo mesec dekemvri 1999 godina do mesec maj 2000 godina, zna~i nepolni {est meseci po razdvojuvaweto, nie bevme maksimalno operativni i gi imavme site op{tinski organizacii koi se podgotvuvaa za toga{nite lokalni izbori. Na ova mo`e da se dodade deka LPM, pokraj toa {to ja ima svojata mre`a na op{tinsko, regionalno nivo ili po izborni edinici, kako {to sega nalaga novata izborna regulativa, taka postoi proces na raspa|awe na strukturata na LDP, a del od tie organizacii se priklu~uvaat kon LPM. I kone~no, zo{to Liberalnata partija koalicira so VMRO-DPMNE, odnosno koi se na{ite motivi? Nie ovaa koalicija ja najavivme mnogu porano, samo {to sega gi formaliziravme na{ite odnosi i ja prodol`ivme pozitivnata sorabotka. Ovaa sorabotka trae ve}e dve godini od koga LPM e vo vlasta i ona {to e za nas najbitno - taa vodi kon realizacija na zna~ajni reformski procesi.

MS: Dali pri donesuvaweto na ovaa odluka ima{e vlijanija na nekoi li~ni interesi ili se krijat odredeni politi~ki igri?

VELI^KOVSKI: Odlukata za u~estvoto vo koalicijata na vlasta e donesena vrz osnova na sogleduvaweto na Republi~kiot odbor na LPM vo noemvri 2000 godina. Taa odluka be{e donesena ednoglasno. Takviot stav kon Koalicijata be{e zadr`an i sega pri donesuvaweto na odlukata za prodol`uvawe na sorabotkata i zaedni~ki nastap na slednite parlamentarnite izbori. Mislam deka vakviot ishod samiot po sebe e dovolen pokazatel deka ne stanuva zbor za li~ni interesi i deka ne se odnesuva za interes na nekoja mala grupa, tuku site pretstavnici na op{tinskite organizacii i centralnoto rakovodstvo bea ednoglasni vo vizioniraweto na patot na LPM i kon ~ekoreweto na reformskiot kurs.

FER OSNOVA

MS: Vo momentov, rejtingot na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE kaj elektoratot e vo opa|awe. Dali odlukata za koalicirawe vo vakvi uslovi e razumen poteg za sudbinata na partijata?

VELI^KOVSKI: Prvo i osnovno, vo Makedonija, za `al rejtingot na odredeni politi~ki partii zavisi od toa koj go nara~al istra`uvaweto na javnoto mislewe. ]e zabele`ite deka od deset nara~ateli }e imate dobieno isto tolku razli~ni rezultati na anketite. Ottamu, ovie rezultati, sogleduvawa koi gi iznesuvate vo Va{eto pra{awe, jas bi gi primil so golema rezerva. Kone~no, ne stanuva zbor za toa dali }e koalicirate so politi~ki subjekt koj vo momentov ima pomala popularnost, tuku dali imate doblest da bidete dovolno cvrsti vo va{eto ubeduvawe deka na dr`avata & se potrebni reformi i pozitivni merki koi }e donesat dobrobit za gra|anite. Liberalnata partija nikoga{ ne se vodela od idejata dali taa }e bide u~esnik vo vlasta, naprotiv se vodi od toa kolku mo`e da pridonese pozitivno so svoeto u~estvo vo vlasta. Kolku mo`e da pridonese za podobruvawe na ekonomskata sostojba, ili kolku mo`e da gi podobri procesite na demokratizacija na instituciite na sistemot. Vodej}i se od edna takva odrednica kon patot za podobruvawe na op{testvenite i politi~kite odnosi, Liberalnata partija go procenuva svojot strate{ki partner so koj{to misli deka mo`e da raboti vo korist na gra|anite.

MS: [to barate od va{iot koalicionen partner VMRO-DPMNE? Kakov soodnos odbravte i kolku va{i kandidati }e bidat nositeli vo odredeni izborni edinici?

VELI^KOVSKI: Za razlika od drugi koalicii, za del od koi ve}e gledame deka se raspa|aat, bidej}i ne mo`at da se dogovorat koj kade bi bil nositel, ili koj kolku pratenici bi imal itn., nie so VMRO-DPMNE re{ivme da napravime edna funkcionalna koalicija koja nema da se zasnova samo vrz interesot na partijata da bide pretstavena vo Parlamentot i vo izvr{nata vlast. Se re{ivme da go prenebregneme toj, taka da go nare~am stupiden koncept na kvotna zastapenost na politi~kite partii - pomali i pogolemi politi~ki subjekti vo edna koalicija, bidej}i smetame deka preku nea ne se ostvaruva osnovnata funkcija na koja bilo politi~ka koalicija. Zna~i, sakame da ja izbegneme situacijata akcentot da ne se stavi na ona {to treba da se donese kako politi~ko re{enie, tuku na nekoi personalni kvaliteti. Od tie pri~ini, sakaj}i da ja odbegneme taa pojava koja be{e i koja i natamu }e se javuva kako faktor na ograni~uvawe vo dejstvuvaweto na koaliciite, ne se sosredoto~ivme na dogovor za kvotna zastapenost. Zatoa se re{ivme za dogovor koj se potpira na forsirawe na kvalitetni poedinci koi niz nivnite proekti, niz nivnoto dejstvuvawe vo izvr{nata i vo zakonodavnata vlast ostavile beleg vo odreden region. Soglasno prethodnoto, moram da naglasam deka vo momentov ne mo`am da vi dadam konkreten procent na zastapenosta koja na kraj }e se utvrdi kako finalna brojka {to }e bide odraz za kvalitetni provereni kadri od dvete partii.

MS: Dali se imate dogovoreno kade va{ite ~lenovi }e bidat nositeli na izbornite listi?

VELI^KOVSKI: Zasega nemame odredeno koi kandidati od na{ata partija }e bidat nositeli na zaedni~kata izborna lista, no toa }e go napravime so eden poseben dogovor za koaliciona sorabotka. Vo taa nasoka sakam da potenciram deka na sednicata na Republi~kiot odbor na predlog na podmladokot na LPM edinstveno be{e predlo`eno imeto na gospodin Stojan Andov kako predlog za nositel na lista od na{ata partija. Imeno, predlogot be{e daden vo soglasnost so ocenkata na podmladokot na LPM za toa koj e pridonesot na gospodin Andov, negovoto zna~ewe ne samo kako prv ~ovek na Partijata, tuku i kako pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija. Preostanatoto dogovarawe }e proizleze po internite me|upartiski pregovari i po ona {to partijata kako ovlastuvawe mu go dava na pretsedatelot da ja kreira na{ata partiska i kadrovska politika.

MS: O~igledno, gospodin Andov }e bide nositel na listata vo izbornata edinica broj 2 koja sekoga{, barem spored praktikata na lokalno nivo, ja dobiva SDSM i LDP. Postoi li opasnost gospodinot Andov da ne go dobie potrebniot cenzus za vlez vo Parlamentot?

VELI^KOVSKI: Vedna{ }e ka`am - apsolutno ne! Naprotiv, mo`am da potsetam deka vo odredeni op{tini koi sega mu pripa|aat na ovoj izboren region, mnogu gradona~alnici i sovetnici se od redot na VMRO-DPMNE. Vpro~em, pred nas e period na predizborna kampawa po koja gra|anite }e treba da odlu~at koi od argumentite {to se ponudeni se kvalitetni i realni, taka {to voop{to ne n# zagri`uva komparacijata na rezultatite od lokalnite izbori.

MS: Kolku Liberalnata partija vo momentov se ~uvstvuva deka e silna kadrovska partija, ili se obiduva da ja odbegne stapicata {to se nametnuva me|u golemiot i maliot partner vo koalicijata, odnosno kolku e mo}na ili nemo}na postojano da se bori protiv sinonimot "privrzok" na golemite partii, vo ovoj slu~aj na VMRO-DPMNE?

VELI^KOVSKI: Ova e navistina interesno pra{awe i tuka povtorno }e mora da se vratam na del od odgovorite {to ve}e gi dadov. Dokolku LPM vleze{e vo onoj t.n. kvoten sistem na zastapenost na kandidatskite listi, verojatno bi ja imal istata dilema. No, moram da poso~am na dva parametri. Prvo, pri dogovaraweto e izbegnat nepartnerskiot odnos me|u dvete partii koi ja sozdavaat ovaa koalicija. Vtoro, samata odluka za koalicirawe so VMRO-DPMNE na pretstojnite izbori e bazirana na sogleduvaweto deka LPM vo VMRO-DPMNE najde partner so koj na ramnopravna i fer-osnova ja grade{e politikata na dr`avata, iako so pomal broj pratenici. Zatoa, so zadovolstvo mo`e da konstatiram deka nasproti obidot za hegemonija od strana na pogolemiot partner vo porane{niot Sojuz za Makedonija (SDSM) i podriva~kite tendencii vo porane{nata LDP, vo ovoj slu~aj na{ata partija najde partner koj ima sluh za ona {to se narekuva konstruktivna procena i ponudena sugestija od strana na LPM. Toa be{e eden od motivite {to kako koaliconen partner ja prepoznavame VMRO-DPMNE.

HENDIKEP

MS: Vo 1998 godina SDSM gi zagubi izborite poradi negovoto lo{o vodewe na dr`avava, odnosno prakticirawe na vlast. Aktuelnata Vlada, odnosno koalicijata, e odgovorna za lo{ata politi~ka sostojba vo zemjava, potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, funkcioniraweto na Sobranieto i u{te mnogu drugi pra{awa. Dali ovoj negativen baga` e me~ so dve ostrici za va{ata partija na pretstojnite izbori?

VELI^KOVSKI: Vo politikata treba da se vodite od pricip. Onoj moment koga }e go napu{tite sopstveniot princip i }e se naso~ite kon golo osvojuvawe na vlasta, sigurno }e pogre{ite. LPM, bez razlika na okolnostite, sekoga{ vo svoeto dvanaesetgodi{no iskustvo bila principielna i ne se pla{ela od ona {to se narekuva politi~ka rabota ili dejstvuvawe. Ottuka mora da potsetam deka Liberalnata partija nema nikakov balast kon Ramkovniot dogovor, ili kon ona {to se narekuva natamo{ni zakonski proekti koi proizlegoa od nego. Nasproti toa, balastot e golem i na opozicioniot SDSM. Da ne se zala`uvame - Ramkovniot dogovor e potpi{an, a ustavnite promeni i zakonite {to se utvrdeni kako re{enija {to proizleguvaat od niv, se doneseni. Republika Makedonija e seriozna dr`ava, ona {to e potpi{ano taa go sproveduva. Sega pra{aweto e kolku vie }e imate doblest, bez ogled dali ste vo vlasta ili vo opozicijata, da ostanete na ona {to ste go ka`ale i utvrdile. I toa povtorno e pra{awe na princip, taka {to bez ogled na toa {to SDSM saka da ja izbegne odgovornosta, vo toa nema da uspee. Zatoa, sega za LPM eden od osnovnite rezultatite {to treba da se postignat e uspeh na ekonomskoto pole. Na krajot na krai{tata, moram da potsetam deka najgolemiot stopanski rast, bez ogled na site krizi so koi se soo~i RM, na{ata dr`ava go vide koga VMRO-DPMNE ja praktikuva{e vlasta, a so zadovolstvo mo`eme da konstatirame deka zna~ajni reformski proekti se koncipirani vo momentot koga LP vleze vo vlasta. Hendikepot na ovaa Vlada be{e nestabilnoto politi~ko koalicirawe i nekoi neseriozni politi~ki subjekti koi se obidoa da ja zloupotrebat politi~kata koalicija so VMRO-DPMNE. No, veruvame deka javnosta }e se soglasi oti po stabiliziraweto na izvr{nata vlast so participaraweto na LPM vo nea, se zabele`uva kvaliteten odraz vrz `ivotniot standard na gra|anite. I nie i VMRO-DPMNE isto taka se soo~ivme so problemi vo vladata na {irokata koalicija, koja partiite od opozicijata se obidoa da ja iskoristat za da instaliraat svoi kadrovski poslu{nici. Na toj na~in namesto da se fokusiraat na re{avaweto na gorlivite ekonomski i bezbednosni problemi {to bea prisutni vo toa vreme, tie se zanimavaa so svoi li~ni i partiski interesi.

MS: Dali se ~uvstvuvate vinovni za lo{ata ekonomska situacija, bidej}i tokmu va{iot ~len, Zoran Krstevski, e zadol`en za ekonomskite pra{awa vo Vladata, implementacija na regulativata za vlez vo EU, zgolemuvaweto na cenata na energensite itn.?

VELI^KOVSKI: Dokolku se gledaat ocenkite ne samo vo doma{nata javnost, tuku i onie {to doa|aat od stranskite pretstavnici, diplomati i vladi, konkretno vo vrska so rabotata na g. Zoran Krstevski, }e videte deka stanuva zbor za visok stepen na respekt i pozitivno sogleduvawe na ona {to go napravi toj li~no i Sektorot za evropski integracii so koj rakovodi. Da potsetam i deka Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e potpi{ana tokmu vo vremeto koga Krstevski rakovode{e so ovoj resor kako potpretsedatel vo Vladata zadol`en za evropski integracii, a deka Makedonija do 1998 godina zagubi osum dragoceni godini vo obidot da go sprovede tranzicioniot proces i da go fati priklu~okot kon Evropskata unija. Ottuka, slobodno mo`e da se zaklu~i deka Liberalnata partija i gospodinot Krstevski vo negoviot resor vo izminatite dve godini dadoa s# od sebe da gi nadminat zastoite i negativnite situacii zateknati od prethodnata vladina garnitura.

MS: So ogled na s# u{te lo{ata politi~ko-bezbednosna sostojba vo dr`avava, smetate li deka se sozdadeni uslovi za normalno odvivawe na parlamentarnite izbori?

VELI^KOVSKI: Politi~ko-bezbednosnata situacija postojano bele`i nagoren trend. Procesot na reintegracija na teritoriite e kompletiran. No, pritoa svesni sme za incidentite {to se slu~uvaat vo odredeni regioni pri {to morame da konstatirame deka ne treba da ima kakvo bilo provocirawe na na{ite bezbednosni sili. Ednostavno, tie treba da gi sproveduvaat nivnite zada~i - ~uvawe na integritetot i bezbednosta na gra|aninot i dr`avata. Na RM & se potrebni fer-izbori i mislam deka site politi~ki subjekti i gra|anite voop{to }e dadat maksimalen pridones kon toa Makedonija da ima uspe{ni parlamentarni izbori, ~ii rezultati nema da bidat sporni.


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"