LIBERALITE I DPA GO [ITKAAT AERODROMOT

Zad "rasproda`bata" na skopskiot Aerodrom koj, najverojatno, }e odi vo paket so Ohridskiot, spored ona {to be{e obelodeneto vo javnosta, stojat kako logisti~ka poddr{ka, sobraniskiot spiker Stojan Andov i negoviot partiski kolega, vicepremierot Zoran Krstevski. Od neodamna nim im se priklu~i i tandemot Xaferi - Ta~i, preku potpretsedatelot na DPA, Ernad Fejzulahu. Pretstavnici na turskata kargo aviokompanija "MNG Erlajns" ve}e nekolku pati vr{at uvid na sostojbite na aerodromite vo Skopje i vo Ohrid.

Iako vo igra za JPUA e i germanskiot konzorcium "Cander", koj be{e prvorangiran na raspi{aniot tender za rekonstrukcija i stopanisuvawe so skopskiot Aerodrom, {ansite za turskata kompanija "MNG" se pogolemi. Ponudata na "Cander", te`e{e 75,5 milioni evra, so libor kamata plus 1,5 otsto, na {to se dodavaat i 3 otsto za rizik. Otplatata be{e ponudena na 10 godini, plus 3 rezervni godini. Taa e del od golemiot MNG Holding na 29 kompanii, ~ija osnovna dejnost e grade`ni{tvoto, a preostanatite kompanii se zanimavaat so rudarstvo, kompjuteri, osiguruvawe, turizam, so marketing, a imaat i banka, novinska agencija i kargo kompanija. Ekspertite tvrdat deka Vladata ne mo`e da raspi{e nov tender i pojasnuvaat deka zakonski gledano, taa prvo bi trebalo da go zatvori prviot, pa potoa da raspi{e nov tender za davawe pod koncesija. Spored niv, vakva procedura bi traela okolu edna godina, a Aerodromot ne smee da se dade pred izborite. Brzaweto na Vladata da go otstapi aerodromskiot monopol, spored ekspertite, ne mo`e da se tolkuva so dr`aven interes. A, ako stanuva zbor za {to bilo drugo, mo`e vo idnina da se o~ekuva poveduvawe sudski postapki.

Iako se kr~mi proda`bata na Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi (JPAU), sostojbata vo nego ne e ba{ rozova. Na vrabotenite od ohridskiot Aerodrom JPAU "Makedonija" treba da im isplati re~isi 2, 3 milioni evra, otkako prvo vo Ohridskiot osnoven sud, a potoa i pred vtorostepeniot Apelacionen sud vo Bitola go izgubilo pove}egodi{niot spor so vrabotenite. Stanuva zbor za dolg kon vrabotenite od ohridskiot Aerodrom, poradi toa {to vo periodot od 1992 do 1997 godina pretprijatieto im ispla}alo 50 otsto poniski plati od nivnite kolegi na skopskiot Aerodrom. Pri~inata za razlikite vo platite, bila vo obemot na rabotewe na aerodromite.

Vrabotenite od ohridskiot Aerodrom, kako {to velat na{ite izvori, sedum-osum godini mol~ele. No, po doa|aweto na vlast na VMRO-DPMNE, najverojatno direktorot na ovoj Aerodrom, koj e i pratenik od ovaa partija, gi podu~il vrabotenite da si gi baraat odzemenite pari. Tie tu`ele i sudot se izjasnil na nivna strana. Spored ona {to be{e obelodeneto vo pe~atot, nekolkute poedine~ni sudski re{enija se celosno isplateni, me|utoa toa se samo desetina milioni denari isplateni pod prisila. Spored informaciite od ova Pretprijatie, koe od nedamna e akcionersko dru{tvo pod dr`avna sopstvenost, so preostanatite tu`iteli Pretprijatieto se obiduva da napravi spogodba, koja }e bide prifatliva za JPAU, bidej}i vo sprotivno }e se soo~i so bankrot.

Neodamna generalniot direktot na JPAU, Ernad Fejzulahu, izjavi deka se obiduvaat da najdat adekvatno re{enie za izvr{uvawe na presudata za isplata na vkupno 140 milioni denari, no bez sudski tro{oci. Vo iznosot bile opfateni razlikite vo platite me|u vrabotenite od ohridskiot i skopskiot Aerodrom, vrednosta koja treba da se plati za PIOM, i zateznata kamata. Fejzulahu, najavil deka nema da ima namaluvawe na platite zaradi isplata na dolgot. Me|utoa, nekoi od vrabotenite od JPAU i na skopskiot Aerodrom se somnevaat vo vakvite izjavi. Isplatata na dolgot kon ohridskiot Aerodrom vo momentov, kako {to velat na{ite sogovornici, e stopirana. Generalniot direktor Fejzulahu, toa uspeal da go napravi preku nekoj negov advokat, no i samite na{i izvori ne znaat na koj na~in toa e napraveno. Dvata aerodroma dolgo vreme imale odvoeni `iro-smetki i funkcionirale posebno. No, vo 1991 godina se obedinile vo Javno preprijatie za aerodromski uslugi "Makedonija".

Vo 1997 godina, potenciraat na{ite izvori, rakovodstvoto napravilo ispravka i ja izedna~ilo vrednosta na bodot na vrabotenite od dvata aerodroma, koja vo prethodnite godini bila vo soodnos 1 sprema 2 vo polza na skopskiot Aerodrom.

Menaxerskiot tim na JPAU voop{to ne rabotel kako {to treba. Timot, velat na{ite sogovornici, treba{e da go namaluva soobra}ajot na skopskiot, a da mu dava rabota na ohridskiot Aerodrom. Iako prevozot do Skopje dopolnitelno }e gi ~ini kompaniite, sepak menaxerskiot tim treba{e da misli i na ohridskiot Aerodrom, a ne toj da se koristi kako alternativen, koga }e ima potreba. I tie lu|e treba da rabotat i da zemaat plata. Na ohridskiot Aerodrom samo nekolku avioni nedelno poletuvaat i sletuvaat. JPUA poslednive godini e vo zaguba iako dolgo vreme imal ogromen profit. Sekoja godina se pravela zavr{na smetka vo koja imalo podatoci za zarabotkata.

Nikoga{, velat na{ite sogovornici, ne sme bile pod 20 milioni germanski marki godi{no. A i sekoga{ vo mesecot januari im davale 13 plata. Otkako Vawa Bitoqanu do{ol na aerodromot, a i poslednive ~etiri godini, takvi zavr{ni smetki nemalo. Toj se zajmil so krediti, a vrabotenite sega trebalo osven krediti da gi vra}aat i kamatite.

Aerodromot sega e prepoln so vraboteni. Vo momentov na Aerodromot rabotat 873 lica, plus 48 lica na dogovor na delo. Vo 1986 godina imalo samo eden vraboten Albanec. Vo poslednava godina se vraboteni nad 180 Albanci. Od 873 vkupno vraboteni 700 se Makedonci, drugite Albanci. Na Aerodromot, kako {to velat na{ite sogovornici, bila sozdadena ve{ta~ka situacija deka nemaat pari, im gi odzele 24-te slu`beni vozila, im gi namalile parite koi im gi davaa za prevozot. No, sega, velat na{ite izvori, kolku da ja "zata{kaat" rabotata so proda`bata na JPAU, ni ja vratija hranarinata i cenata za prevozot. Nabavkite za dnevni potrebi spored niv, se nabavuvale od nekoja tetovska firma. Ako trebalo da se napravi ne{to na Aerodromot, sekoga{ rabotite gi vr{ele Albanci, duri i popravkata na kolite se vr{ela vo nekoj servis vo Tetovo. Direktorot Fejzulahu, kako {to objasnuvaat na{ite izvori, daval donacii na site albanski televizii vo zapadna Makedonija - Ki~evo, Debar, Struga, Tetovo, za da se reklamira skopskiot Aerodrom.

Iako od skopskiot Aerodrom dnevno poletuvaat avioni od nekolku kompanii koi za svoite uslugi - poletuvawe i sletuvawe, pla}aat po 2.400 evra vo ke{, ako avionot e od tipot "Boing de-ce devet", a ako e pogolem cenata se zgolemuva za 300-400 evra, Aerodromot sepak e vo zaguba. Pred vojnata dnevno imalo zarabotuva~ka i po 130.000 germanski marki vo ke{. Vrabotenite od JPAU, ve}e nekolku godini nemaat dobieno oprema, a i na onie firmi koi ja izrabotuvale opremata JPAU im nema isplateno. JPAU dol`i kirija i za prostoriite kade se nao|a novata Direkcija. Porano Direkcijata se nao|ala na samiot Aerodrom, no vrabotenite se pra{uvaat zo{to taa sega e premestena vo centarot na Skopje koga na Aerodromot ima slobodni prostorii i dali e pak vo pra{awe nekoja igra. A momentalno na vrabotenite im docnat po edna do dve plati.

Vo odnos na proda`bata na JPAU, Georgievski, kako {to velat na{ite sogovornici, izjavuva deka nema da n# prodade, no sekoga{ koga toj ka`uva ne{to, se slu~uva obratnoto. Se {pekulira deka okolu rasproda`bata povtorno e zame{an mafija{ot Pacoli, koj spored na{i izvori, vo turskata kompanija ima akcii. Preku nego e zame{an i generalniot direktor, Fejzulahu. Najgolem udel vo celiot slu~aj, spored na{ite izvori, ima vicepremierot Zoran Krstevski, koj za celata rabota treba da zeme provizija. Zoran Krstevski na Aerodromot, kako {to objasnuvaat na{ite sogovornici, ima golemo lobi. Toa se direktorot na skopskiot Aerodrom, potoa rakovoditelot na sektorot za odr`uvawe i finansoviot rakovoditel. Od ovaa igra, kako {to objasnuvaat sogovornicite, izvesno vreme go isklu~ile Fejzulahu. Poradi toa, toj dolgo vreme bil lut i ne sakal da gi primi Turcite. Zoran Ilievski pred da stane direktor na aerodromot Skopje, kako {to objasnuvaat na{ite izvori od ova preprijatie, bil {alterski rabotnik. Koga do{la negovata partija na vlast, LP, ja zazel ovaa funkcija. Vo vremeto na Bitoqanu, po~nale da rabotat pomo{nici-direktori koi se zadol`eni za funkcioniraweto na Aerodromot, dodeka generalniot e zadol`en okolu nabavkite. Porano, sekoj ponedelnik imalo kolegium, sega na Aerodromot vladee "ba{ibozuk", odnosno spored zborovite na sogovornicite, nikoj ni{to ne ka`uval {to da se pravi. Edinstvena smena {to ja napravil Fejzulahu bila smenata na {efot za finansii, Albanec, koj po skandal so pari, namesto da bide otpu{ten, zatoa {to & pripa|al na albanskata etni~ka zaednica, generalniot direktor go premestil na funkcija rakovoditel na ugostitelstvo.

Spored informaciite so koi raspolagaat na{ite izvori, ohridskiot Aerodrom, najverojatno }e go zeme Bojan Kri`aj, a skopskiot Turcite. Kri`aj nekolkupati go posetil ohridskiot Aerodrom. Toj velel deka }e go modernizira i sakal da go zeme na 30 godini koncesija. [to se odnesuva do skopskiot Aerodrom, na{ite izvori velat deka Vladata }e im dade 51 osto na Turcite, a tie ponatamu }e mo`at da go davaat pod zakup na kogo sakaat. Tie dodavaat deka so Turcite e dogovorena rabotata i deka }e go prodadat Aerodromot vo ~etiri o~i, bez tender. Germanskiot "Cander", spored niv, nema da mo`e da se `ali, bidej}i stanuva zbor za akcionersko dru{tvo, a "Cander" ima koncesija za izgradba, a ne za rabotewe i manipulirawe so skopskiot Aerodrom, odnosno nema da imaat osnova za tu`ewe. Fejzulahu gi odzel site slu`beni vozila, no spored {pekulaciite negovata sopruga s# u{te go koristi slu`benoto vozilo, iako se tvrdi deka toa e vo Direkcijata.

Vo vremeto na Bitoqanu, vnuk na Arben Xaferi bil negov zamenik. Koga Bitoqanu zaminal od funkcijata generalen direktor na JPAU, vnukot na Xaferi go stavile za direktor na Aerodromot vo Skopje. Vo momentov toj e stru~en sovetnik na generalniot direktor Fejzulahu. Iako i VMRO-DPMNE lobira so zamenik-direktor, tie se bez vlast. Koga do{ol generalniot direktor, Fejzulahu, objasnuvaat na{ite sogovornici, se {pekuliralo deka preku Ilirida, Albancite sakale da go prevzemat stopanisuvaweto so JPAU. No verojatno VMRO-DPMNE ne sakalo da go dade Aerodromot na Albanec, no eve, kako {to objasnuvaat sogovornicite, po drugi kanali taa vrska sega se ostvaruva. Del od vrabotenite vo Aerodromot, koi vo osnova se ~lenovi na DPA, se pripadnici na teroristi~kata ONA koi vo Radu{a i Ara~inovo.

Vrabotenite od JPUA podnele tu`bi za{to vo 1990 godina vo period od avgust do septemvri, odnosno {est meseci, im odbivale od platata na ime akcii, a toga{niot direktor na JPUA, Velimir Tanevski, gi ubeduval deka }e bidat akcionersko dru{tvo. Tie go imaat dobieno sporot, samo se ~eka procenkata.

Sogovornicite ni potvrdija deka za neodamne{nata bomba vo Kargo-centarot na Aerodromot vo Skopje s# u{te nema osomni~eni. Tie potsetija i deka za vreme na sportskite igri koi se odr`uvale vo hotelot Desaret - Ohrid od 20-23 juni ovaa godina se slu~ila tepa~ka, pome|u obezbeduvaweto na Fejzulahu i obezbeduvaweto na Ilievski.