VRABOTUVAWETO KAKO PREDIZBOREN MARKETING

Motivite kaj glasa~ite mo`at da bidat razli~ni. Dobieno re{enie za raboten odnos, stanben prostor, zgolemena plata, povisoka pozicija na rabotnoto mesto koi proizlegle od partiska osnova - motivi koi sigurno se dovolni da se dade pozitivno svetlo na soodvetnata partija. Za nekogo (de)motivira~ki se podatocite za izbrkanite lu|e od rabota, predvremeno penzionirawe, nenavremena i poniska plata, pad od povisoki kon poniski skali vo hierarhijata na rabota, zagubari, ste~ajci. Toga{ nema glas za partijata koja poedinecot ja smeta odgovorna za toa.

Sekoja li~nost, bez ogled na nejzinata politi~ka (ne)oboenost, razmisluva za slu~uvawata i nastanite vo svojata zemja, gi ocenuva "onaka po svoe" uspesite ili krahovite po razli~ni pra{awa. Partiite vetuvaat mnogu, a toa mnogu-mnogu se razlikuva od ona {to go pravat. Mo`ebi treba da ostaneme indiferentni pred zbidnuvawata vo dr`avava poslednite 3-4 meseci i da gi sfatime samo kako refleks pred stravot za opstojuvawe ili zdobivawe na vlasta. Da ne gi gledame nenadejnite vrabotuvawa, odedna{ otvorenite rabotni mesta, zgolemuvawata na platite, da ne slu{ame za pravdata za neprijavenite rabotnici i dano~nite zatajuvawa, da mol~ime koga }e ni "ma~kaat o~i" deka na{ata zemja brzo napreduva i skoro }e vleze vo EU.

Poslednive meseci kako da se smeni mnogu. Ako ni{to drugo, barem slikata za dr`avava, na podobro se razbira. Pa, neli krajot go krasi deloto?! Celata ovaa farsa slobodno mo`eme da ja frlime vo korpata na predizborniot marketing. Mnogu da ne veruvame, za{to s# mo`e da se sru{i i da se izmeni.

Vrabotenosta, odnosno nejzinata negativna manifestacija - nevrabotenosta, e relevanten pokazatel za razvienosta na edna ekonomija.

Trendot na dvi`ewe kaj nevrabotenosta ovaa godina poka`uva enormen porast, za razlika od prethodnite godini. Vo 1998 godina imavme 284.064 nevraboteni, vo 1999 godina - 261.452, a vo 2000 godina - 261.711 lica bez rabota. Denes brojkata od okolu 360.000 e impozantna. Toa e so trud, so maka razbraneto more nevraboteni koi na Makedonija & te`at kako mamurlak. Okolu edna ~etvrtina od niv se so visoko i vi{e obrazovanie. Toa se mladi lu|e, diplomirani, koi so elan, entuzijazam i nade` gledaat kon ona utre, deka }e mo`at svoite znaewa i sposobnosti da gi preto~at vo op{testveno korisen trud.

Vo potragata po rabota, osobeno ako ne se ~lenovi na politi~ka partija, se sudiraat so niza pre~ki. Izleguvaat razo~arani, poti{teni i demoralizirani. Vrabotuvawe vo maloto stopanstvo ~esto e netrajno re{enie, tuka se eksploatira nivniot trud i vreme za niska plata vo prvite meseci, a koga }e se pobara zgolemuvawe i re{enie za raboten odnos, firmata ve}e nema potreba od niv. Na nivno mesto }e dojdat drugi koi }e gi prifatat ovie uslovi. Taka e koga se nema egzistencija, koga se nema rabota.

Igrata vo renomiranite kompanii e poinakva, tamu urgentni se vrskite. Mladite kadri baraat drug izlez nare~en stranstvo, onamu kade objektivno se vrednuvaat i obrazovanieto i sposobnosta. Postoi sekako i drug izlez, no nego barajte go vo partiskite kanali.

Vo masata nevraboteni se i onie `rtvi na "~istkite" na Georgievski {to gi napravi vo firmite so koi rakovodat negovi lu|e. Za pripadnicite na VMRO-DPMNE ima unapreduvawa, profitirawa, tie stanaa ugledni gra|ani. Preostanatite vraboteni koi ne se nivni simpatizeri dobija ponuda za ~lenstvo vo partijata, dokolku sakaat da gi zadr`at svoite pozicii. Onie {to ova ne go prifatija, zavr{ija so poniski plati, poniski rabotni pozicii ili ostanaa bez rabota, od direktori do rabotnici. Taka toj go is~isti kadarot i postavi svoi lu|e na upravuva~kite funkcii, ne vodej}i smetka pritoa za nivniot kvalitet i pridones za efikasnosta vo stopanisuvaweto. Vaka, Premierot vnese strav i trepet za sigurnosta na rabotnite mesta kaj narodot.

Vo kompaniite so stranski direktni investicii zabele`an e porast na brojot na vraboteni kako i na prose~nata bruto-plata. Vo 1999 godina vraboteni se 14.055, a rasponot na platite be{e 12.313 - 18.696 denari, za ve}e narednata 2.000 godina da se zgolemat na 15.446 vraboteni, a platite po vraboten se dvi`ea vo raspon 12.787 - 37.777 denari. Vrabotenite vo ovie kompanii kaj koi dojde do promena na sopstveni~kata struktura se soo~ija so nekolkumese~na neizvesnost dodeka od novite gazdi ne im be{e soop{teno {to }e se slu~i so niv. Mo`ebi i so pravo se stresoa, zatoa {to mnogumina od niv gi zagubija rabotnite mesta, predvremeno gi penzioniraa ili gi preorientiraa kon drugi aktivnosti. No, toa e cenata na vetenite promeni od Vladata koja vo privatizacijata gleda{e siguren trasiran pat za izlez od ekonomskata kriza.

Ministerot Gruevski ima odgovor za ova: Ovaa Vlada napravi seriozni strukturni promeni, pri {to bea zatvoreni niza zagubari koi proizveduvaa samo zaguba. So privatizacijata e podobro {to pobrzo da se zavr{i za fabrikite da dobijat gazdi koi vistinski }e se zalagaat za ostvaruvawe profit.

Statistikata na dvi`eweto na nominalnite prose~ni neto-plati po rabotnik poka`uva: godi{niot prosek vo 2001 godina e 10.552 denari i e pogolem od prethodnata za 3,5 otsto. Vo mart ovaa godina prose~nata plata e 10.961 denar, a vo april se namaluva na 10.762 denari, t.e. za 1,8 otsto. No, ako se sporedi aprilskata plata so lanskata vo istiot mesec pogolema e za 3,3 otsto. Prose~nata plata od januari do april ovaa godina iznesuva 10.792 denari i vo odnos na istiot period od lani e zgolemena za 4,3 otsto. Nominalno platite mo`e da se zgolemuvaat, no va`no e dali tie i realno se zgolemeni. Dali so isplatenite povisoki plati voedno se zgolemuva i kupovnata mo}, ili pak taa realno opa|a.

Nivoto na `ivoten standard, sfateno kako kategorija {to gi opfa}a materijalnite potrebi: ishrana, obleka, stan, i nematerijalnite: obrazovanie, nauka, kultura, zdravstvena za{tita, e pokazatel za razvienosta na sovremenite ekonomski sistemi. Vo grupata razvieni zemji spa|aat onie kaj koi `ivotniot standard se odr`uva na visoko nivo. @ivotniot standard go determiniraat realnite i nominalnite dohodi, dvi`ewata na cenite i tro{ocite na `ivot.

Sporedbenata analiza na indeksite na nominalnite prose~ni plati po rabotnik, vo odnos na realnite prose~ni plati po rabotnik vo odredeni periodi e sledna: Vo 1998, vo odnos na 1997 godina, nominalno platite rastat za 3,7 otsto, a realnite za 3,8 otsto. Vo 1999, pak, vo odnos na 1998 godina, nominalnite (isplatenite) plati se zgolemeni za 2,9 otsto, a realnite bele`at podobar rast od 3,6 otsto. Vo sporedbata na godinite 1999/2000 rastat nominalnite plati duri za 5,5 otsto, dodeka realnite opa|aat za 0,3 otsto. Od januari do april 2002 godina vo odnos na januari-april 2001 godina nominalnite plati rastat za 4,3 otsto, a realnite za 0,7 otsto. Deka platite realno opa|aat, potvrduva i aprilskata plata od 2002 godina koja i nominalno pa|a za 1,8 otsto od martovskata i realno e pomala za u{te 2,5 otsto.

Analizata prodol`uva so indeksite na cenite na malo sporedeni so indeksite na tro{ocite na `ivot. Vo dekemvri 2001 godina vo odnos na prosekot od 2000, cenite na malo rastat so 5,5 otsto, a tro{ocite rastat pove}e, so 6,8 otsto. Vo dekemvri 2001, sporedeno so noemvri istata godina, dodeka cenite opa|aat, tro{ocite se zgolemeni za ista vrednost 0,2 otsto. Vo dekemvri ovaa godina, pak, za razlika od dekemvri lani, cenite rastat za 1,2 otsto, a tro{ocite za 3,7 otsto. Generalno, zemeniot prosek od 2001 godina vo odnos na prosekot od 2000 godina, rastot na cenite e 5,2 otsto, a na tro{ocite 5,5 otsto.

Za da se odr`i `ivotniot standard na visoko nivo. nu`no e realnite dohodi da bidat visoki i cenite da se dr`at na {to ponisko nivo, so {to }e se smalat tro{ocite za `ivot i }e ovozmo`at sekoe semejstvo vo dr`avata da mo`e da gi podmiri osnovnite potrebi. Poslednive godini kaj nas e konstatirana namalena potro{uva~ka kaj doma}instvata.

Od Vladata objasnuvaat deka neophodno e zgolemuvawe na platite vo javniot sektor, podobruvawe na standardot na administrativnite rabotnici i sli~no. Buxetskata kasa e napolneta od naplata na danocite i drugite dava~ki. Sporedbenite pokazateli so koi Premierot vr{i sporedba so prethodnata Vlada, poka`uvaat deka toj vladeel pouspe{no od Branko Crvenkovski so niza uspesi skoro na site poliwa.

Lu|eto da ne se pla{at od promenite, tie se vo nivna korist, bea zborovite na Georgievski pred samo ~etiri godini. Vetuva{e deka }e ja ~uva, brani, }e napravi od Makedonija zemja ubava, bogata, stabilna i }e donese sre}a i radost i dobar `ivot za sekoj poedinec. ]e gi otvori vratite na nacionalnoto stopanstvo kon svetot i }e go unapredi razvojot i vklopuvaweto na Makedonija vo svetskite trendovi.

Edno veti, drugo izleze. Groto od narodot e revoltiran, razo~aran i se ~ustvuva izmameno so soznanieto deka e naru{en ugledot na zemjata. Namesto da ponudi programa i dolgoro~na politika, Georgievski deli rabotni mesta, vlast, mo} na bliskite do nego, a preostanatite se nadeva da gi "kupi" so vrabotuvawe. Vsu{nost, tuka e osnovniot puls na nezadovolstvoto na narodot kon koj sega celi Premierot i negovata partija. Kako eden od glavnite aduti vo izborite go koristi i suficitot koj go ostvari vo 2000 godina na raznorazni na~ini, a pred s# so voveduvaweto na DDV. A, kako navistina stojat rabotite i ne mo`eme da znaeme poradi netransparentnosta na ovaa Vlada vo vrska so prezentiraweto na ekonomskite pokazateli vo zemjata.

Kako i da e, narodot e toj koj }e ja donese vlasta. Toj }e odlu~i iniciran od svojata sopstvena vizija za idninata na R. Makedonija, koja vladeja~ka garnitura }e ja kreira negovata sudbina, so cel vizijata da se pretvori vo realnost. Od dosega{noto iskustvo na ovoj narod, ne mo`e ni{to dobro da se zaklu~i nitu za vladeeweto na Georgievski, nitu za vladeeweto na Crvenkovski.