Povtorniot obid da se sprovede prefrlaweto na "Lozar" na ohridskata firma "CIP- produkt", zavr{i neuspe{no. Lozarci uporno ne ostavaat teren i sozdavaat `ivi yidovi za odbrana. Pretstavnicite na trite firmi "CIP-produkt", "Ohridska pastrmka" i "Tutun" protestiraa pred Vladata.

@iro-smetkata na "Lozar" vo Stopanska banka e ukinata, po barawe na "CIP-produkt". Lozarci pra{uvaat zo{to inspektorite mol~at za urednoto pla}awe na site dr`avni dava~ki, a finansiskata transakcija preku `iro- smetkata na interniot sindikat ja smetaat za kriminal. Isteruvaweto pravda dobi razmeri so incidentot na fizi~ka presmetka pome|u direktorot od "CIP-produkt", Ilko Dimitrovski, i rabotnikot na "Lozar", Vinko Naumovski. No, "novite sopstvenici" nema da se otka`at od "Lozar" potenciraj}i deka zakonski im pripa|a.

Od 15 juli do 15 avgust }e se deli regresot za godi{en odmor za 2002 godina. Vrabotenite vo buxetskite ustanovi }e dobijat vre}a bra{no, paket maslo, dve tabli jajca, vino i drugi proizvodi, kako i vrednosni bonovi od 1.200 denari od "@ito Luks".

Na 10 juli vo Skopje, ministerot za transport i vrski, Qup~o Balkovski, i potpretsedatelot na "Kanadska po{ta", Robert Kretjen, go potpi{aa Dogovorot za partnersko u~estvo vo "Makedonska po{ta". Po dve godini pregovori, oficijalno Kana|anite vleguvaat vo "Makedonska po{ta". Vo narednite 20 godini tie }e investiraat 40 milioni evra po~nuvaj}i od 2004 godina, nameneti za modernizacija, primena na novi tehnologii, edukacija na kadarot, podobruvawe i voveduvawe novi po{tenski uslugi. Ova Kana|anite }e go naplatat so zemawe na najgolemiot del od profitot, koj od 2003 do 2007 godina }e iznesuva 95 otsto, do 2013 godina 90 otsto, a od 2013 godina }e dobivaat dve tretini od profitot. Iako e konstatirana prevrabotenost, otpu{teni rabotnici nema da ima. Me|utoa, zna~itelno }e poskapat cenite na po{tenskite uslugi.

Po~na izgradbata na hidroelektri~nata centrala "LERA" na javnoto vodostopansko pretprijatie "Stre`evo" od Bitola. Finansiite za izgradbata koja }e trae dve godini gi obezbedi Vladata na [panija, vo forma na kredit od 7,3 milioni evra. Vo 2004 godina se o~ekuva prvoto proizvodstvo od 22-24 kilovat-~asovi elektri~na energija godi{no, {to e dovolno za snabduvawe na 18 otsto od potrebite na Bitola.

Vo skopje na 11 juli be{e potpi{an Memorandum za tekovna sorabotka me|u Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Svetskata banka. Se pokrenuva realiziraweto na Proektot za modernizacija na obrazovanieto, kako vrven prioritet za slednata godina. Osnovnite celi na Proektot se podobruvawe na efikasnosta na u~ili{tata i kvalitetot na u~eweto, kako i reforma vo administracijata na obrazovanieto. Proektot ~ini okolu 20 milioni dolari, od koi 10 se kredit od Svetskata banka, a 10 donacija od Kralstvoto Holandija.

Poni{ten e tenderot na "Jugohrom" po odluka na Sobranieto na doveritelite. Vrabotenite vo Kombinatot se nezadovolni od ponudenite uslovi na prijavenite 13 firmi. Ponudite se neseriozni i se vo visina na samo 5 otsto od realnata vrednost na Kombinatot, koj spored procenkata na revizorite vredi 8 milioni evra. Od prijavenite kompanii na tenderot, nitu edna ne garantira deka 1.700 vraboteni }e ostanat na rabotnite mesta. Francuskata kompanija "SCMM- Tisen Krup" ponudi 300.000 evra i vrabotuvawe na 850 lica, "Minstroj holding" od Sofija nudi 93.000 evra i 600 vrabotuvawa, "MXK- DOO" od Skopje 42.000 evra bez opredelen broj vrabotuvawa, "EM punkt tum holding"od Viena 270.000 evra i 732 novi rabotnici. Toa se enormno niski ceni za Kombinatot, koi se pravdaat so ogromnite dolgovi koi lani dostignale cifra od 100 milioni evra. Sledi raspi{uvawe na nov tender.

Od poseani 1.500 hektari so bostan, se o~ekuva berba do 60.000 toni ili trojno pove}e od lani. Na pretrpaniot otkupen punkt vo Kole{ino dnevno se otkupuvaat okolu 1.000, no isto taka i se berat po 1.500 toni. Cenata e od 1 do 3 denari za kilogram. Zemjodelcite alarmiraa do Ministerstvoto za zemjodelstvo i pobaraa garantirani ceni. Dr`avata preku Fondot za zemjodelstvo se obvrza da izvr{i otkup na 400 vagoni bostan za izvoz, so stimulacija od 2 denari za kilogram, so obvrska otkupnata cena da ne bide poniska od 5 denari za kilogram. Intervencijata }e ja ~ini dr`avata okolu 1,5 milioni evra. Strumi~kite proizvodi }e se prodavaat na gr~kiot pazar, po najniska cena od 5 denari. So toa na doma{niot pazar }e se stabilizira odnosot ponuda - pobaruva~ka i }e se odr`i cenata od 5 denari. Do krajot na sezonata e predviden izvoz od 35.000 toni, a dosega se izvezeni 10.000 toni vo Hrvatska, BiH i Kosovo.

Kon krajot na juli se o~ekuva da bide potpi{an dogovor me|u Vladite na Grcija i Makedonija za petgodi{na programa za sorabotka. So planot za rekonstrukcija na Balkanot se predviduva Grcija da stavi na raspolagawe nepovraten iznos od 550 milioni evra na balkanskite zemji, od koi 74,84 milioni evra za razvojna pomo{ za Makedonija. Od sredstvata 80 otsto }e bidat nameneti za proekti od javniot sektor, a 20 otsto za investicii vo privatnata sfera. Grcija sredstvata gi obezbeduva od sopstveniot buxet, a }e se koristat i me|unarodni fondovi. Prednost za dobivawe Grantovi }e imaat firmi so u~estvo na pove}e od 50 otsto gr~ki kapital vo sopstveni~kata struktura. Ve}e se predlo`eni 60 proekti od na{a strana podeleni vo tri sektori. Za socijalnata infrastruktura se predvideni 49 milioni dolari, za ekonomskata infrastruktura se planirani 20,75 milioni dolari, a za privatniot sektor 13,46 milioni dolari

Bitolskata mlekarnica dobi "viza" da gi plasira svoite mle~ni proizvodi na pazarite na Evropskata unija. So izvozni~kiot broj od EU, po~nuvaj}i od 19 juli, otvoreni se vratite za izvoz na preraboteno mleko i mle~ni proizvodi, osven surovo mleko. Prvo se planira plasman na najbliskite pazari - prvenstveno vo Grcija, a ponatamu {irewe i kon drugite evropski pazari, vo prv red Germanija. Sepak, ni patot kon EU ne e lesen, zemaj}i gi predvid carinskite barieri i konkurencijata koja tamu }e n# presretne. Ovaa mlekarnica e prva od zemjava koja dobi izvozni~ki broj. Toj se dobiva od organi na EU i pretstavuva potvrda za kvalitetot na proizvodite i garancija za otvorenost na ovoj pazar za proizvodite od toj kapacitet.

Na edna od najgolemite makedonski konfekcii, po nekolkumese~no rabotewe vo ste~aj & sledi likvidirawe. Na 2.200 rabotnici im se zakanuva Biroto za vrabotuvawe. Vrabotenite go obvinuvaat Sindikatot deka ne prezel ni{to za spre~uvawe na likvidacijata i ne gi informiral za nivnata sudbina. Ste~ajniot upravnik argumentira: Realizacijata na "Astibo" od 160.000 evra, ne e dovolno ni za platite na vrabotenite ~ij iznos e 225.000 evra. Za "Astibo" ima nade`, za{to stranskite partneri sakaat da gi kupat proizvodnite fabriki pod uslov osloboduvawe od administrativnata i pogonskata re`ija.

Rabotnicite ne sedat so skrsteni race. Ve}e vo dve fabriki ja prekinaa rabotata. Se o~ekuva Vladata da donese odluka za raspi{uvawe tender.

Otkako iste~e rokot od 5 dena za malite trgovci i prolongiraniot od 20 dena za golemite trgovci , Vladata oficijalno prizna neuspeh na fiskalizacijata. Instalirani se samo 7-8 otsto od vkupniot broj fiskalni aparati {to se planiraat da se vovedat vo Makedonija. So prezentiraniot u~inok od okolu 3.500 vovedeni kasi, reformata do`ivea neuspeh ne samo kaj malite, tuku i kaj golemite trgovci. Skapata kampawa i najavenata nagradna igra ne rezultiraa so uspeh. Najdobar odziv e zabele`an kaj pretprijatijata so promet nad 20 milioni denari, potoa kaj firmite so promet od 10.000 denari. Najte{ko odi so sitnite trgovci i du}anxii koi na ministerot Gruevski mu pora~aa deka fiskalizacijata kako seriozna reforma, ne mo`e da se sprovede brzopleto i so kusi zakonski rokovi.

Procesot na denacionalizacija se odviva so kontinuirana dinamika. Do krajot na juni do Komisiite za denacionalizacija se dostaveni 4.540 barawa. Re{eni se 74 otsto ili 3.359 barawa {to e blag porast vo odnos na prethodniot mesec. Uva`eni se 2.068 barawa, {to prakti~no zna~i deka na ovoj broj sopstvenici }e im bidat vrateni odzemenite imoti. Toa se 61,54 otsto od uva`enite barawa vo minatiot mesec.

Vo Prilep, na 17 juli, nacionalniot mobilen operator "Mobimak" go otvori sedumnaesettiot po red proda`en salon so nov imix koj pretstavuva u{te eden reprezent na bogata ponuda na "Mobimak".

Mobimak prodavnicata se nao|a na bulevar "Goce Del~ev" b.b.