Spored Xon Kulsman, ekspert za Evropa od fondacijata "Heritix" od Va{ington, SAD, Balkanot momentno e sekundaren problem i sega koga tie se anga`irani vo re{avaweto na primarnite problemi na nekoe drugo mesto, za niv prirodno e Balkanot da & go prepu{tat na Evropa.

Kako {to prenesuva MIA, amerikanskiot ekspert vo izjavata za Radio "Slobodna Evropa" veli deka samo eden pogled na geografskata karta e dovolen za da se razbere deka Balkanot pove}e e vo zonata na interes na Brisel, otkolku na Va{ington, kako vo ekonomska, taka i vo politi~ka smisla. Problemot, spored nego, e vo toa {to po prepu{taweto na inicijativata na Evropa, SAD }e mora da ja prifatat nejzinata politika. Kulsman naglasil deka vo Makedonija rabotite definitivno gi vodat Evropjanite, a vo Bosna amerikanskite trupi postepeno se reduciraat.

Grcija ja vovede deskriminira~kata grani~na tehni~ka kontrola za vozila koi vleguvaat od balkanskite zemji. Prviot centar za vakva kontrola e otvoren na najfrekventnoto mesto Kakavija, na grani~niot premin me|u Grcija i Albanija. S# u{te ne se znae koga }e bide izgraden centarot za tehni~ka kontrola na grani~niot premin me|u Makedonija i Grcija, Evzoni. Celta na kontrolata, ~ija pravna osnova ne e objavena, e da se utvrdi dali vozilata koi pokraj ispravnite doma{ni dokumenti, gr~kata carina gi smeta kako "opasni" ili kaj koi "voo~ila nedostatoci" gi ispolnuva "tehni~kite standardi na EU".

Po dvaeset godini, kone~no do krajot na juli vo Ote{evo }e zaplovi splav za me|ugrani~ni panoramski pro{etki po Prespansko Ezero. Toj }e plovi na pet do deset metri od bregot, a na nego }e mo`at da prestojuvaat okolu 50 lica. Vo nevladinata organizacija Muzi~ka mladina od Resen velat deka splavot e izgraden so cel da gi povrzuva gra|anite od Makedonija, Albanija i Grcija.

Toj }e bide dolg devet, a {irok {est metri i }e bide izgraden od trski. Na nego }e ima i koliba. Sakavme toj da dobie praistoriski oblik. Negovata izgradba }e go pottikne razvojot na ezerskiot soobra}aj, {to vo Prespa go nema ve}e dve decenii, veli Qup~o Krstevski, pretsedatel na nevladinata organizacija.

Pri{tinskata agencija "Kosova lajf" objavi deka na albanskoto primorje, turisti~kite rabotnici o~ekuvaat godinava da letuvaat pove}e od 200.000 turisti samo od Makedonija i od Kosovo.

Kako {to prenesuva Makfaks, oficijalen pretstavnik na Turisti~kiot sojuz na Albanija izjavi deka vo zemjata od po~etokot na godine{nava letna sezona dnevno vleguvaat me|u 150 do 200 turisti od Makedonija i od Kosovo. Spored minatogodi{nite oficijalni podatoci, lani na albanskoto primorje letuvale 68.276 Albanci od Makedonija i 109.280 kosovski Albanci. Na albanskoto primorje vo istiot period se odmorale vkupno 260.840 turisti, od koi bil inkasiran profit od 446,3 milioni dolari.

Turisti~kiot bran vo Grcija isfrli visoki ceni kako za prehrambenite proizvodi taka i za pansionskoto smestuvawe. Makedonskite turisti prete`no gi polnat baga`nicite u{te od doma, za{to tamu domatite ~inat nad edno evro za kilogram, a ne se poevtini ni drugite proizvodi vo supermarketite na Halkidiki. Iznenaduva~ki e porastot za 40 otsto na pansionskata i vonpansionskata ponuda. Sobi mo`at da se najdat za 40 i 50 evra, bungalovi za 70 evra i apartmani za 90 evra. Najbrojni turisti se samite Grci, Srbite, a raste i brojot na Poljaci, Rusi, Ungarci i ^esi. Ne zaostanuvaat ni na{ite letuvalci, no sega so malku promeneta mar{ruta kon Paralija i Leptokarija, ~ii ceni pove}e odgovaraat na nivnite xebovi.

Grcite ja demantiraat izjavata na Slobodan ^a{ule za postoewe dogovor me|u dvete zemji za nere{avawe na pra{aweto okolu imeto, s# dodeka Makedonija ne ja priznaat dve tretini od zemjite-~lenki na OON. Tvrdat deka takva spogodba ne postoi.

Od druga strana, za~uden, {efot na makedonskata diplomatija demantira deka voop{to go izjavil ova. Atina najavi deka pregovorite okolu imeto }e gi prodol`at po izborite, so osnovna cel da se najde zaedni~ko prifatlivo re{enie.

Zavr{i mandatot na Xejms Holms na Balkanot, koj zamina po odluka na amerikanskata administracija. Kako specijalen sovetnik za Jugoisto~na Evropa, negovata misija vo olesnuvawe na mirovniot proces i stabilizirawe na regionot uspe{no zavr{i, po zabele`aniot napredok vo implementacijata na Ramkovniot dogovor. Negovoto zaminuvawe ne zna~i i namaluvawe na interesot na SAD za idniot razvoj na Makedonija, uka`uvaat amerikanski izvori.

Vo Ohrid trae Me|unarodniot detski kamp "Mir i qubov za decata" na koj zemaat u~estvo pove}e od 180 mladi od Makedonija, Grcija, Bugarija, Albanija i Romanija. Toa e eden svetski parlament na detskata qubov, ~ija aktivnost se odviva na likovno, literaturno, folklorno i sportsko pole, prosledeno so seminari i diskusii. Na 20 juli niz Makedonija trgnuva detskiot karvan.