|
FORUM
^UDNO! ]ERKATA I BILA MAJKA NA MAJKA I , ^UDNO!
Trajan \orgievski, Sidnej - Avstralija
^ udno e i neseriozno
tvrdeweto deka SPC bila "MAJKA" na MPC, koga e poznato deka
majkata na MPC bila i ostanala samo Makedonskata Ohridska Avtokefalna
(Samostojna) Arhiepiskopija Justinijana II
vo liceto na majkata Makedonska Vselenska Patrijar{ija Justinijana I
vo Konstantinopol (Carigrad) i najstariot, i prviot crkoven sobor vo cela
Evropa, smesten vo Filipovo, Makedonija. Ohridskata Makedonska
Arhiepiskopija nikoga{ kanonski ne bila ukinata, nitu pak mo`el nekoj toa
da go stori. Ovde stanuva zbor za otkupenite makedonski eparhii koi SPC gi
dobi so delot od kola~ot koj Srbija go dobi od 10 avgust 1913 godina vo
Bukure{t. A fanariotskata patrijar{ija gi prodade za pari. A SPC misli
deka turskoto iride e kanonsko ukinuvawe od 1767 godina. SPC sama od sebe
si, Odlukata od 1959 godina ja krie. Ovaa odluka na SPC od juni
1959 godina e vsu{nost, fakti~ki Otpust. Vsu{nost, toa e priznanie
na avtokefalnosta, odnosno samostojnosta na MPC. Ova osobeno se potvrduva
so Tomasot VI
kade {to e re~eno: "So ovaa odluka prestanuvaat da va`at propisite
na Ustavot na SPC za episkopite i arhijereite na Narodna Republika
Makedonija". Arhierejskiot Sobor na SPC od juni 1959 godina be{e
vo kompleten sostav. Na toj sobor od juni 1959 godina otsustvuvaa poradi
bolest, samo zagrebskiot Mitropolit Damaskin i od drugi pri~ini toga{niot
amerikansko-kanadskiot Episkop na SPC Dionisije. Ovaa odluka SPC do denes
ne ja imaat objaveno nikade. So ovaa odluka otkupenite eparhii vo
Makedonija od fanariotskata patrijar{ija so dva miliona franki vo zlato,
bea oslobodeni od sekakva t.n. nekanonska jurisdikcija.
So ovaa odluka ne stanuva zbor za nikakva avtonomnost, za{to
avtonomnosta zna~i samoupravnost. A zborot samostojnost e sinonim na
avtokefalnost. Kako i porano taka i denes, koga se govori za samostojna
crkva, zborot "avtokefalna", ~esto se zamenuva so
"oblasna", "samostojna", "nezavisna",
"pomesna" itn. SPC tolku uporno ja krie od javnosta ovaa svoja
odluka (a toa izgleda poradi toa {to tokmu taa gi demantira i obezvrednuva
site akti od 1967 godina navamu). No, sigurno i istorijata nema da ostane
dol`na, no sepak MPC ima original od ovaa odluka. Sepak, za ovaa odluka
del od javnosta ve}e znae. Taa e objavena se razbira od svoi pri~ini i
smetki, so koi i nie ne sme soglasni, duri i vo knigata "Obezglavena
Srpska Crkva" od Dragoqub Vurdelja (str. 135 - Trst 1964 godina).
Ova go priveduvam ne za da mu oddadam nekakvo priznanie na Vurdelja,
za{to toj na na{ata javnost i onaka & e poznat so negativnata
neprijatelska aktivnost, tuku prosto zatoa {to vo objavenoto ima i to~ni
raboti osobeno koga so argumenti doka`uva deka Arhierejskiot Sobor na SPC
ve}e & priznal polna samostojnost na MPC. Po odluka od juni 1959
godina po priznavaweto na samostojnosta (avtokefalnosta) na MPC, vo juli
istata godina, vo poseta na MPC, dojde delegacija na SPC na ~elo so
patrijarhot German (napomenuvam deka za ovaa ideja patrijarhot German
ima{e ovlastuvawe vo Tomosot III
od istata odluka na Arhierejskiot Sobor na SPC od juni 1959 godina. Toga{,
vo sobornata crkva "Sv. Mina" vo Skopje (urnata vo zemjotresot
od 26 juli 1963 godina), be{e otslu`ena liturgija na koja na~elstvuva{e
patrijarhot srpski German, vo soslu`enie so Poglavarot na MPC, G.G.
Dositej i vo asistencija na episkopot Ba~ki, Nikanor. Na ovaa sve~ena
liturgija, na 19 juli 1959 godina novoizbraniot Episkop za
Prespansko-Bitolska Eparhija Kliment be{e hirotonisan vo spomenatiot ~in.
Toa be{e i prvo soslu`uvawe na patrijarhot srpski German so Mitropolitot
makedonski Dositej. Se razbira kako {to be{e spomenato, toa stana so
znaewe i ovlastuvawe od Arhierejskiot Sobor na SPC. Vo maj 1962 godina so
patrijarhot srpski German, vo poseta na MPC dojde patrijarhot Moskovski i
na cela Rusija, Aleksej. Za vreme na prestojot vo Ohrid, na praznikot na
makedonskite Bra}a Sv. Kiril i Metodij (24 maj, 1962 godina, vo crkvata
"Sv. Bogorodica Kamenska", be{e odr`ana sve~ena liturgija so
dvata patrijarha, Aleksej i German, Arhiepiskopot Dositej, Mitropolitot
Leningradski, Nikodim i mnogu protojerei i sve{tenici. Soslu`enija
patrijarhot srpski German so Arhiepiskopot Dositej ima{e u{te nekolku pati
(vo Grcija 1964 godina, vo Bugarija 1965 godina i dr.).
Sega na seto gorespomenato se pojavuva obnoveno nepriznavawe, a ova
odnesuvawe na SPC se dol`i na koskata {to ja ima{e dobieno na 10 avgust
1913 godina vo Bukure{t proprateno so otkupot na makedonskite eparhii od
Severna Makedonija. Bezdrugo, ova poinaku ne mo`elo da se objasni, osven
so ona ezuitskoto; "Celta gi opravduva sredstvata". Kako
da se zaborava deka istorijata nikomu ne mu ostanala dol`na. Nie
Makedoncite svesni sme i znaeme deka istoto go ~uvstvuvaat i Bugarite i
Grcite, toa go ~ustvuva i istorijata, zatoa toa mora da se ispravi pred
Balkanskiot Poluostrov, koga toga{ da se namesti vistinata. Site ovie
ujdurmi se povrzani i so soobra}ajnata nesre}a na makedonskiot Arhiepiskop
g. g. Angelarij koga se sretna so nekakva cisterna so srpska registracija.
Smenuvaweto za prv pat vo istorijata pri `ivotot na makedonskiot
Arhiepiskop g. g. Gavril kako glaven nunko za ovaa cel negovoto
preosve{tenstvo vladikata Petar (BABUNSKI). Stavaweto raka na crkovniot
Ustav na MPC, decentralizirawe na Ustavot za {iroka i golema krupulozna
zloupotreba so eden zbor vladikata Petar (Babunski) da vr{i kako {to }e mu
naredat Srbite i Grcite, i okolu ova sam po~na da zaka`uva sredbi so drugi
pomesni crkvi bez Sinodot da znae, a so takov decentraliziran Ustav gi
zapusti eparhiite kako Prespansko-Pelagoniskata taka i
Avstralisko-Novozelandskata. So eden zbor nevideno zlo, {teta i teror
napravi za negovoto vreme. Go vovede na mala vrata raskolot vo
Makedonskata Samostojna Pravoslavna Crkva. A seto ova zboruva deka toj
pove}e nema ~est vo redot na MPC. Mirjanite na MPC kako i vnatre vo
tatkovinata, a nie od dijasporata dlaboko protestirame od navredite vo
vrska so potpisnicite na toj sramen Ni{ki dogovor i dlaboko sme navredeni
i barame totalno ras~inuvane na potpisnicite na toj dogovor, a tie se
vikarniot vladika Petar, roden od majka i tatko Srbi, zemen kako raneni~e
vo Bogomila, a sega vikaren vladika vo MPC. Vikarniot vladika Timotej,
roden od roditeli Srbi vo Kumanovo, a sega vikaren vladika vo MPC.
Vikarniot vladika Naum od seloto Belica od roditeli Vlasi, a sega vikaren
vladika vo MPC. Vikarniot vladika Jovan isto od Belica i od roditeli Vlasi
preseleni vo Bitola, a sega (eks) vikaren vladika vo MPC.
Spored gornoto izlo`eno, tie kako vikarni vladici nemaat pravo na
nikakvo potpi{uvawe na nikakvi dokumenti i zatoa se vikarni. Za nivnata
nepromislena postavka ili nara~ana od kom{iite nie makedonskite mirjani gi
osuduvame i ne dozvoluvame nikakvo doverenie vo makedonskite pravoslavni
crkvi. Ako sinodot ne ni go zadovoli baraweto, }e svikame inicijativen
naroden crkoven odbor seop{t na makedonskiot narod i nacija i }e doneseme
re{enie so koe{to }e bidat tie proterani od makedonskata crkva, a i od
samata Makedonija. Mu pora~uvame na makedonskiot Sinod na MPC vo idnina da
praktikuva i mora da praktikuva za davawe na novi ~inovi da bidat
provereni sedum kolena nanazad po mo`nost i devet kolena nanazad da bidat
od makedonskiot rod i porod. Vo sprotivno nezakonski zavladi~eni vo
visokiot crkoven kler na MPC ne e dopustlivo.
Interesno e {to vikarniot vladika Petar se pojavuva vo 21 vek kako {to
be{e pojaven vo 20 vek pro~ueniot Babunski {to see{e kole` i smrt vo
zapadna Makedonija po nara~ka na srpskata propaganda. Od site ovie
gorespomnati prilozi i pri~ini makedonskiot rod pove}e ne dozvoluva so
takvi raboti i ne~esni deanija vo `ivotot na MPC.
|