Premnogu e kompleksno i seriozno pra{aweto {to go eksplicira zborot dijaspora. Premnogu e slo`en fenomenot nare~en "dijaspora", za ednostrano da se apsolvira i da se davaat ednogledni i ednonaso~ni odgovori. Tokmu taa neserioznost {to poslednive meseci e prisutna me|u nekoi ~lenovi na nekoi partii ili asocijacii od SAD, dali od neznaewe ili, pak, vodeni od nekoi svoi preambiciozni `elbi, go devalvira ova tolku slo`eno makedonsko neotkinlivo nacionalno tkivo, nare~eno "dijaspora".

Vo ovaa prilika ne bi sakal da davam nekoi pojasnuvawa, analizi i tolkuvawa za zborot i s# ona {to se podrazbira pod zborot dijaspora. Bi bil blagodaren ako va{ata redakcija go objavi ova pismo, poto~no reagirawe za eden samoproglasen lider na makedonskata dijaspora od SAD. Stanuva zbor za gospodinot Nestor Oginar.

Sakam da pojasnam pred makedonskiot narod deka nazna~eniot gospodin po s# izgleda se samoproglasil i se stavil vo pozicija na lider na eden golem broj makedonski iselenici koi `iveat vo SAD, so cel da gi zastapuva nivnite interesi vo Republika Makedonija. No, za `al, toj toa ne e. Jas znam deka foteljata e izvonredno golem fenomen {to go opkru`uva skoro sekoga{ nekoja nejasna magla zad koja se krijat i nezreli i neiska`ani ambicii i neretko bolni i nesakani frustracii na poedinci koi na eden ili na drug na~in kompenziraat ne{to od detstvoto. Me ~udi {to na dva-tri pati, pojavuvaj}i se na elektronskite mediumi, gospodinot Nestor Oginar i negoviot veren pridru`nik d-r Stojadin Naumovski, davaat lo{a i neseriozna slika za makedonskata dijaspora, iska`uvaj}i nekoi, samo za niv prepoznatlivi detekcii, koi govorat lo{o i neseriozno za dijasporata. Onoj {to toa }e go gleda na TV po najavata na novinarot, }e pomisli so polno pravo deka istite se legitimni pretstavnici, bidej}i ne se dokraj informirani za dijasporata i deka s# ona {to ovie po~ituvani gospoda }e go ka`at e misleweto i raspolo`enieto na Makedoncite od SAD. No, jas ve uveruvam deka toa ne e to~no i deka gospodata samonare~eni pretstavnici ili lideri na Makedoncite od SAD, se intelektualni odmetnici.

Ve uveruvam deka s# ona {to dosega go ima iska`ano gospodinot Nestor Oginar i negoviot pomo{nik d-r Stojadin Naumovski ne e validno i ne treba da bide predmet na analiza na makedonskite analiti~ari. Nie vo nekolku navrati, po odr`ani nekolku seriozni sostanoci, ja dadovme svojata intelektualna i finansiska poddr{ka na "Makedonska alijansa", momentno predvodena od \or|ija - Xorx Atanasoski i vo ovaa prilika mo`am slobodno da ka`am deka seto ona {to }e stoi zad zborovite i iska`uvawata na liderot na "Makedonska alijansa" se "de fakto" i mislite i `elbite {to se odnesuvaat okolu sega{nosta i idninata na Republika Makedonija vo ova vreme na predizborie, koga sekoj saka da se dograbi do vlasta, ne mislej}i mnogu za toa {to zboruva, od ~ie ime, tuka zborovite i "frazite" mu letaa vodeni od pomislata da se dograbi do vlasta.

Redovno go ~itam vesnikot "Makedonsko sonce" koj so pravo go nosi epitetot vesnik na vistinata. Se javuvam vo vrska so aktuelnata politi~ka situacija koja e mnogu konfuzna, porazitelna. Glavniot vinovnik e Qub~o Georgievski, protagonistot na uni{tuvawe na s# {to e makedonsko, velepredavnik, bugarski {pion za koj smrtnata kazna bi bila najlesnata kazna.

Toj i negovata Vlada sostavena od kriminalci, prodadeni Makedonci, ja smestija Makedonija vo vrvot na banditskite zemji, ja napravija zemja bez perspektiva i idnina. Toj i negovite ministri i direktori treba da odgovorat za najte{kite krivi~ni dela, so odzemawe na imotot, vra}awe na parite od stranstvo i do`ivoten zatvor. Samo toga{ Makedonija, narodot i gra|anite }e bidat osveteni.

Nie Makedoncite proterani od tiranijata vo dijasporata: Avstralija, Amerika, Kanada, Evropa i nasekade vo svetov, gi molime gorespomenatite nadle`ni da trgnat raka od sekakvi nepotrebni pregovori koi doa|aat od Srpskata i Gr~kata crkva. A zakanite, zastra{uvawata, sovetite da se otfrlat kako {tetni, neumesni, ne~ove~ni, krivonamerni, nedostojni, uni{tuva~ki, nekanonski me{ana od drugi pomesni crkvi vo na{ata pomesna crkva. Takvite tendencii da se otfrlat kako neprifatlivi za makedonskiot pravoslaven narod, nivnite planski organizirawa za ru{ewe na s# {to e makedonsko. Znaeme i toa deka vo sega{nava Rotsilovska demokratija Grcite go dr`at ju`niot del od 51 otsto, a Tatarite edna ~etvrtina, a sega vo ovaa situacija mu pomagaat na Srbinot da si go povrati delot od Severna Makedonija. Taka totalno da ja vratat onaa polo`ba od vremeto na Versajskiot nare~en demokratski miroven dogovor od 1 mart 1923 godina. Nie Makedoncite nema da zaboravime na kasapni{tvoto od 10 avgust 1913 godina vo Bukure{t.

Voedno barame gorespomenatite nadle`ni vedna{ da pristapat da go razre{at predavni~kiot ~in na vikarnite vladici: Vladikata Petar, Vladikata Timotej, Vladikata Naum kako potpisnici na Ni{kiot dogovor, itno da se otstranat od crkovniot kler na Makedonskata Avtokefalna Pravoslavna Crkva, kako {to go napravija toa so vladikata Jovan. Vo sprotivno nie Makedoncite }e se organizirame od site strani na svetot i }e se oslobodime od takvi predavnici kako {to nie znaeme vo ovie demokratski sistemi koi{to haraat niz celiot svet. I nema da dozvolime eden Hristodopulos i nekoj si Pavle da ni ka`at kako }e go qubime na{iot Gospod.

Na{ite barawa morat da bidat zadovoleni i da bidat proceneti kako serioznost za dobroto na na{ata mila tatkovina Makedonija.

Makedonskata crkva na Makedoncite!

Vo edna prilika, sega Bla`enoupokoeniot arhiepiskop, g. g. Mihail, koj be{e mnogu milozvu~en i harizmati~en, ka`a eden vic za popovite. Toj otprilika glase{e vaka: Koga na eden pop mu dale poga~a, koja bila dosta golema i koga po~nal da ja stava vo torbi~kata, ne mo`elo da ja sobere vnatre, pa selanite mu rekle deka e golema poga~ata, a na toa popot im rekol: "Ne e golema poga~ata, ami mala mi e torbi~kata".

Ovaa {ega na Arhiepiskopot kako da be{e nekakvo predupreduvawe za ona {to potoa }e ni se slu~uva, koga vladicite sakaa naedna{ da gi piknat vo "torbi~eto" i crkvata i vernicite i sve{tenicite koi ne se soglasuvaa so toa, a gi ima mnogu, no se od pomal rang i nikoj ne gi slu{a.

Mnogu pregovori se pravea so SPC, no mnogu malku na javnosta & se ka`uva{e deka se pregovara za takvo priznavawe. Vernicite mislea deka stanuva zbor za ~esno priznavawe i ne reagiraa, bidej}i i vladikata Petar, vele{e deka u{te malku }e n# priznae SPC, a ne deka }e n# priznae pod nejzina komanda i pod nejzini uceni, koi za ~udo na vladicite, mnogu i ne im pre~at. Se poka`a deka igrata ja vode{e vladikata Petar, `elen za vlast po sekoja cena i nezadovolen od izborot na g.g. Stefan, koj isto taka pomina vo edna obi~na cirkusijada koja ne & dolikuva na edna crkva. Kone~no ve}e Crkvata i samata ka`a deka e politizirana, so izjavata na vladikata Petar koj re~e deka crkvata }e gi poddr`uva onie politi~ki strukturi koi }e ja poddr`uvaat crkvata. Voop{to ne e jasno zo{to sega crkvata mora da se politizira, sega koga Crkvata postkomunisti~ki do`ivuva golema poddr{ka od vernicite i sega koga site se vratija kon nea, iako i vo izvikuvanoto vreme na socijalizmot nikoj ne n# spre~uval da odime v crkva. Vo dogovaraweto so SPC u~estvuva{e i vladikata Jovan, koj edno vreme si dozvoli duri i da gi tepa popovite, pa potoa objasnuva{e deka gi galel, i koj postojano nude{e nekoi negovi li~ni stavovi za Crkvata kako da e negov pa{alak. Na edna lokalna televizija izjavi deka monasite ne bile priznaeni vo drugi dr`avi, a ako se potpi{uvaat vakvi dogovori, }e bile priznaeni i vo Srbija i vo Grcija. Pa {to e toa va`no dali }e bile priznati, pa neli monasite treba da sedat vo manastirite, a ne da se {etaat po svetot?

Koga sme kaj monasite i kaj mona{tvoto mnogu e simptomati~no zo{to tolku mnogu se forsira da ima {to pove}e monasi, a kaj ovaa pojava se javuvaa i ~udni zamona{uvawa vo koi roditelite velat deka se slu~uvaat mnogu nesekojdnevni ne{ta i deka decata im se zavedeni so ~udni okolnosti. Za ovie ve}e problemati~ni zamona{uvawa mnogu pati pi{uva{e i doma{niot pe~at.

Mnogu ~estite razgovori za priznavaweto na na{ata crkva, ispadnaa kako na{ata crkva da se pazari, a toa go iskoristi SPC i duri po~na kako {to be{e izjavata na Vladikata Irinej da se pravi majtap so makedonskiot narod velej}i deka MPC }e ja priznae koga }e vidi barem eden Makedonec na Kameniot Most. Seto ova go progoltaa vladicite, najverojatno so ne~ie aminuvawe i go potpi{aa Ni{kiot dogovor, mislej}i deka narodot e tolku naiven i deka mo`e da progolta u{te izmami i mizerni dogovori na smetka na svojot identitet i na smetka na svojata ~esnost.

Voop{to ne e vreme za pazarewe. Crkvata ima i golemi zagubi od gnasnata vojna, ima rabota okolu saniraweto na objektite, od koi golem broj se do kraj oskrvnaveni i uni{teni. Na kogo da se potpre ovoj narod? Na politi~arite ve}e nema doverba, sega doverbata ja zagubi i vo crkovnite lu|e, tamu kade ne mora{e da ja zagubi, treba{e da se poka`e pogolemo dostoinstvo. Ni treba li u{te svivawe na glavata, ni treba li u{te poni`uvawe? Zarem malku n# poni`ija ovie dve godini?

Vo vreme koga Makedonija e stavena na "Prokrustova postela" od "demokratskiot" Zapad nekoj saka da pravi kariera, taka objasnija nekoi vesnici, oti ako se prifatel Ni{kiot dogovor }e imalo i nov izbor na poglavar i deka }e bil izbran Petar. Alal da mu e ako vo ovie momenti na makata na svojata dr`ava saka da pravi kariera.

Ne znam kako ne mo`e da se sfati deka nekoga{nite popovi odea so kowi i magariwa od selo do selo i sepak imaa pogolemo dostoinstvo, a denes vladicite se vozat so "BMV" i "Mercedes" i toa im e malku. Se predavaat na nekoi novi blagodeti, no neli crkovnite lica ne se predodredeni od Boga da bidat u`ivateli, ami ma~iteli. No, toa se zaborava i se trgnuva po mnogu drugi pati{ta.

Narodot ne smee da ja zagubi verata, da ne dojde vo sostojba da ja napu{ti crkvata, potoa xabe ti e priznavawe od ne znam koj. Zarem ne e priznanie na Crkvata {to sega bo`jite hramovi se prepolni so vernicite, {to e potrebno, a prepolni se i crkvite vo dijasporata, iako i tamu nekoj saka od crkvite da si napravi biznis-centri. Za `al, i toa morame da go progoltuvame. Mislam deka Makedonecot premnogu eksperimenti izdr`a na sebe. Treba edna{ da sfati deka mu e dosta od eksperimentirawa, izdr`a raboti koi ne mo`e da se izdr`uvaat do beskraj, za `al al~nite ne znaat da zaprat, al~nite nemaat kraj za svoi li~ni interesi go prokockuvaat i ova {to e za ovoj narod sveto, no s# pove}e ne mo`eme i da znaeme {to e sveto i ~esno. Opkru`eni so lu|e bez dostoinstvo, na koi za `al s# im doverivme, mnogu golemi nadle`nosti. Mo`ebi i toga{ sme bile izlagani??

Majka sum na edno, edinstveno dete od 26 godini, koe boleduva od tumor vo glavata. Cela nedela go {etam Klini~kiot centar na medicinskiot fakultet vo Skopje.

Od tri kompjuteri dva se rasipani, raboti kompjuterot samo na Klinikata za nervni bolesti - stacionarno. Tamu mi zaka`uvaat pregled na kraj na avgust 2002 godina. Taka, odej}i razbrav deka kompjuterite bile namerno rasipani. Vo gradot Tetovo eden prijatel na gospodinot Xaferi ima privatna ordinacija, pla}awe vo ke{, a zarabotkata se deli.

Doznavame deka na den 21 juni 2002 godina vo 8 ~asot se podgotvuva operacija na soprugata na premierot Qub~o Georgievski. Vo eden den na ~etvrti kat na hirur{kata klinika, soba br. 5 se opremuva generalno, se varosuva, se postavuva telefon i klimatizer i seto toa vo eden edinstven den.

Pra{uvam od koi pari (narodni-siroma{ni)? Pari za popravka na kompjuterite nema.

Gospo|ata Sne`ana Georgievska po operacijata ostanuva 3-4 ~asa vo opremenata soba, celata ekipa se seli kaj Premierot doma.

Nemam protiv. Treba i taa da se le~i, `ol~ka mo`e da prsne i da se izlee.

Se pra{uvam so golema bolka vo du{ava kade e obi~niot makedonski narod da se le~i. Pari nemame, `ivotot ni stana pekol. Da kradam, ne znam od kade? Do koga }e se onepravduva i omalova`uva obi~niot gra|anin. Kade se ~ovekovite prava, verojatno vo xungla ili vo {uma.

Ova go pi{uvam i sakam da mu ka`am na ovoj moj makedonski narod da razmisli za kogo da go dade svojot glas za izbori. Za ubijci, du{ovadci, kradci i la`ovi.

Do koga privilegii, mito i korupcija?