CRKVA
Gospodin Done Ilievski za premre`ijata pri vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (6)
VOSTOLI^UVAWE NA PRVIOT POGLAVAR NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA VO OHRID
Podgotvil: Ranko MLADENOSKI
- Toa be{e eden ~in na dostoinstvo, edna atmosfera {to ohri|ani ja do`ivuvale vo minatoto, no toa bilo prekinato pred 200 godini.
- Podocna, vo razgovor so Negovoto Bla`enstvo, arhiepiskopot Dositej, go pra{uvav kako se ~uvstvuva{e toga{. Mi veli: "Nevoobi~aeno, me|utoa koga ja zemav i prvata zakletva mislite mi bea vo Sveti Kliment i vo Makedonija".
- Vo poslednata to~ka od Odlukata na Saborot na SPC od 17 juni 1959 godina, se veli: "So ovaa Odluka prestanuvaat da va`at propisite na Ustavot na Srpskata Pravoslavna Crkva za eparhiite i arhiereite na teritorijata na Narodna Republika Makedonija".
So ~lenovite na Inicijativniot odbor se dogovaravme i vr{evme podgotovki za utre{noto vostoli~uvawe na prviot poglavar na MPC - objasnuva gospodinot Ilievski. Temelno se podgotvuvavme, bidej}i na site ni be{e jasno deka toa e posebna i seriozna procedura. Vo vilata se vrativ nekade okolu dva ~asot po polno}, a Dositej s# u{te be{e buden, me ~eka{e mene. Tuka povtorno sednavme i se dogovorivme {to u{te treba da se napravi za utre{noto vostoli~uvawe. Taa no} voop{to ne spievme. Vo tekot na no}ta be{e podgotvena panagijata. Ja podgotvuvaa kujunxii od Ohrid i od Struga i navistina nivnata rabota e za voshituvawe, za{to samo za edna no} napravija vistinsko umetni~ko delo. Sabajleto so Dositej trgnavme kon crkvata "Sveti Kliment" kade {to treba{e da se odviva ceremonijata na vostoli~uvaweto. Pred toa s# be{e regulirano - i Ustavot i s# drugo {to be{e potrebno. Na patot kon "Sveti Kliment" mu zabele`av na arhiepiskopot Dositej: "Va{e Bla`enstvo, krst treba da ima na belata kamilavka". Toga{ i toj se soglasi deka zaboravivme da stavime krst na kamilavkata. Se prekrsti i re~e: "]e ni prosti Sveti Kliment, i samiot gleda deka brzame". Toa se slu~uva{e koga se naka~uvavme od kaj ~inarot kon crkvata "Sveti Kliment" nagore. I tuka nekade kaj prvata ili vtorata ku}a, a be{e nedelen den na petti oktomvri, edna `ena si mete{e pred ku}ata i jas mu velam na voza~ot da zastane. Negovoto Bla`enstvo Dositej mi se ispuli, a jas ja viknav `eni~kata i & rekov: "Ako saka{ edna igla i bel konec da donese{". Taa otide, a jas mu ja simnav kamilavkata na Dositej. Toj najde krst~e kaj nego. Na `enata & ja dadov kamilavkata i krst~eto i ja zamoliv da bide taka qubezna da go so{ie krst~eto na kamilavkava, na kapata od vladikata. I taa toga{ vide deka vladika ima tuka. Iako vo nedela igla ne se fa}a, `enata samo se prekrsti i re~e: "Spolaj ti Gospode, moja gre{na raka da {ie krst na kapata od vladikata". Go so{i krstot, mu baci raka na arhiepiskopot, ja zedovme kamilavkata i Dositej re~e: "E sega odime spored site propisi, spored site normi".
ZAKLETVA NA POGLAVAROT NA MPC
Pred crkvata "Sveti Kliment" ima{e mnogu narod, sve{tenici i soborjani koi go pre~ekaa prviot poglavar na vlezot - raska`uva gospodin Ilievski. Kambanite bieja. Tuka arhiepiskopot Dositej gi dade prvite blagoslovi na vernicite i se slu`e{e sveta arhierejska liturgija. Toa be{e eden ~in na dostoinstvo, edna atmosfera {to ohri|ani ja do`ivuvale vo minatoto, no toa bilo prekinato pred 200 godini. Koga Dositej sedna na prestolot arhiepiskopski vo "Sveti Kliment", simbolot na duhovnata vlast - panagijata - mu ja predade prota Nestor Popovski, a simbolot na svetovnata vlast - `ezloto - mu go predade Dim~e Jakovlev. Toj be{e potpretsedatel na Inicijativniot odbor. Potoa arhiepiskopot Dositej ja pro~ita i ja potpi{a zakletvata. Toa be{e golem ~in, golema `rtva, izraz i gest na eden dlabok patriotizam kon svojot narod, kon svojata dr`ava od negova strana, za{to toj edna{ ve}e ima{e dadeno zakletva, be{e hirotonisan za episkop vo Srpskata crkva i sega zema druga zakletva za da & slu`i na Makedonskata Crkva. Podocna, vo razgovor so nego, go pra{uvav kako se ~uvstvuva{e toga{. Mi veli: "Nevoobi~aeno, me|utoa koga ja zemav i prvata zakletva mislite mi bea vo Sveti Kliment i vo Makedonija". Po ceremonijata dojde do ~estitawe vo edna ubava atmosfera. Toa se nastani {to edna{ se slu~uvaat po dolgi godini. Razmisluvaj}i za toj ~in - izborot na prv poglavar, Odlukata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, vostoli~uvaweto, donesuvaweto na prviot Ustav na MPC - si zemam za sloboda, a toa sum go ka`al vo nekolku navrati pri javno iska`uvawe i vo pi{uvani raboti, velam spored mene i realno, objektivno ako se procenuva koe e mestoto, koe e zna~eweto na ovoj Sobor, jas go stavam vedna{ po Prvoto zasedanie na ASNOM i toa od pove}e pri~ini. Prvo, se prodol`uva edna tradicija za koja `ivotno e vrzano bitieto na makedonskiot ~ovek i narod. Po 200 godini se slu~uva na istiot prostor od koj prisilno bil ottrgnat posledniot arhiepiskop Arsenij I vo 1767 godina i odveden surgun vo Carigrad, tamu koskite gi ima ostaveno, sega na istiot tron pak da sedne domoroden arhiepiskop izbran od makedonskiot narod. Po 200 godini se povtoruva onaa istorija {to se slu~uvala vo `ivotot na Ohridskata arhiepiskopija - arhiepiskop ohridski i makedonski da slu`i, da deli blagoslovi i da se zakiti so site belezi {to gi ima arhiepiskopot. Po 200 godini se donesuva Odluka za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Prvpat, po 200 godini e donesen prviot Ustav na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Koga ~ovek }e zeme da gi proanalizira ovie tri raboti i kako nastani i kako dokumenti, smetam deka po svojata te`ina, po svoeto zna~ewe, a mora da se zeme predvid deka crkovnata istorija e del od nacionalnata istorija, toj nastan mo`e da se stavi vedna{ po Prvoto zasedanie na ASNOM. Ona {to se slu~i vo 1967 godina koga se vozobnovi avtokefalnosta, koga MPC se izdigna do avtokefalna Crkva, toa e samo kruna na site usilbi, na site procesi, na site tie maki {to se pre`iveaja vo tie 200 godini, a osobeno od 1943 do 1958 godina. Ona {to potoa sleduva{e dojde kako normalen tek na nastanite.
PRVIOT USTAV NA MPC
Na {esti oktomvri 1958 godina se odr`a prva redovna sednica na Soborot, koj ve}e stana mitropolitski Sobor. Soborot be{e odr`an vo hotelot "Orce Nikolov", a pretsedava{e poglavarot na Makedonskata Pravoslavna Crkva, koj spored Ustavot e pretsedatel na Soborot. Na taa sednica se donese prviot Ustav na MPC. So toa se zavr{i tretiot den od soborskite denovi vo Ohrid. Se zaklu~i taa rabota so ona {to be{e nepremostlivo - Ustavot na MPC. Toa se nastanite {to se slu~ija pred 40 godini vo Ohrid.
Negovoto Bla`enstvo Arhiepiskopot Dositej ja ~ita zakletvata pri vostoli~uvaweto - 5 oktomvri 1958 god.
Prva rabotna sednica na Makedonskiot crkovno-naroden sobor so koja rakovodi novoizbraniot poglavar na MPC Negovoto Bla`enstvo Arhiepiskopot Dositej - 6 oktomvri 1958 god.
Me|utoa - naglasuva gospodinot Ilievski - bez ona {to se slu~i vo 1959 godina ne bi ka`al s# i ne mo`e da se razberat dokraj tie nastani, tie slu~uvawa. Nie i vo Odlukata i vo Ustavot rekovme deka MPC ostanuva vo kanonsko edinstvo so Srpskata crkva. I baravme na~ini da ne dojde do nekoi nepredvideni razvrski od "gore", intervencii, osudi ili ne{to sli~no. Vo 1959 godina arhierejskiot Sobor na Srpskata crkva ja donese Odlukata za koja ve}e zboruvav. So toa se zaokru`i borbata {to se vode{e od 1945 do 1958 godina. No, pretstoe{e hirotonija na novite vladici. Spored kanonite treba{e najmalku dvajca episkopi - arhierei da u~estvuvaat za da se hirotonisa tret. Nie imavme eden kanonski hirotonisan arhiepiskop, toa be{e poglavarot na MPC, Negovoto Bla`enstvo Dositej. I tokmu zatoa nastojuvawata toga{ bea da se usoglasat odnosite so Srpskata crkva na taa nova osnova i da dojde do hirotonija na izbranite arhierei. I na 17 juni 1959 godina Saborot na SPC se soglasi so odlukite od Crkovno-narodniot Sobor vo Makedonija i vo uvodnata to~ka od nivnata Odluka se veli: "Svetiot arhierejski Sabor konstatira deka aparhiite Skopska, Ohridsko-bitolska i Zletovsko-strumi~ka na Crkovno-narodniot Sobor odr`an na 04. oktomvri 1958 godina vo Ohrid se izdvoile vo samostojna Makedonska Pravoslavna Crkva koja }e se upravuva spored Ustavot donesen na toj Sobor, a ostanuva i ponatamu vo kanonsko edinstvo so Srpskata Pravoslavna Crkva, preku nejziniot poglavar, negovata svetost patrijarhot na Srpskata Pravoslavna Crkva". Toa e Odlukata na arhierejskiot Sabor na SPC. A vo poslednata to~ka se veli: "So ovaa Odluka prestanuvaat da va`at propisite na Ustavot na Srpskata Pravoslavna Crkva za eparhiite i arhiereite na teritorijata na Narodna Republika Makedonija". Toa be{e zavr{niot del na ona {to nie go baravme. Toa be{e doneseno od Crkva pod ~ija jurisdikcija od 1920 godina spa|aa i eparhiite od Makedonija. Pra{aweto be{e kone~no ras~isteno. So ovaa Odluka na Saborot na SPC prestanuvaat da va`at propisite od Ustavot na SPC za eparhiite i arhiereite na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ova go podvlekuvam zaradi toa {to onie obidi {to podocna se napravija od strana na SPC - da se stavat poglavarot i arhiereite na MPC pod duhoven sud - se bez osnova, za{to tie samite go deklarirale toa so svoja Odluka. Moram da naglasam deka toa e Odluka na najvisokoto duhovno telo, na arhierejskiot Sabor na SPC na koj u~estvuvaat site arhierei na Srpskata crkva i tokmu toj Sabor na SPC nosi Odluka so koja SPC nema ve}e nikakva nadle`nost za kakvi i da se intervencii vo organizacijata i sostojbata vo Makedonskata Pravoslavna Crkva.
(Prodol`uva)