RAZUMOT NA REVOLUCIONERNA MAKEDONIJA

....na ubistvoto na istaknatiot lider na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, \or~e Petrov, stojat i nastanite od pred i po Ilindenskoto vostanie. Petrov, koj zaedno so Del~ev be{e pretstavnik na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Centralniot komitet na VMRO, se sprotivstavi na predvremenoto vostanie, a dejstvuvaj}i vo centarot na Bugarija, vo Sofija, si sozdade niza neprijateli. Borej}i se i zalagaj}i se za makedonskoto osloboditelno delo, toj i kako u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, no i so poznatata i slavna bitka kaj ^ani{ta, }e doka`e deka ne samo so pero, tuku i so oru`je v raka, mo`e da se bori za osloboduvawe i osamostojuvawe na porobena i ras~ere~ena Makedonija.

So vakvite stavovi, toj prakti~no ja iska`uva{e kritikata od imeto na makedonskite revolucioneri, upatena do sanstefanskite ideali za golema Bugarija vo ~ii granici bi se na{la i Makedonija. A edinstvenata cel na vrhovizmot i na velikobugarskata reakcija, be{e uni{tuvawe po sekoja cena, ne biraj}i sredstva, na sekoj onoj {to }e ja spomene avtonomnosta, posebnota i pravoto na makedonskata nacija za samoopredeluvawe i sopstvena dr`avnost. Upornoto prisustvo na \or~e Petrov vo Bugarija, kade {to srede Sofija tvrdoglavo opstojuva{e na napadite, proklamira{e novi sredstva, a i naso~uva{e novi mo`nosti za re{avawe na pra{awata okolu celosno osloboduvawe na Makedonija go vodea direktno vo racete na platenite ubijci.

Vo stanot na polkovnikot Beble{kov vo Sofija se odr`aa zagovorni~kite sostanoci za edna cela serija politi~ki ubistva. Prv na spisokot be{e \or~e Petrov. Organizatorite na ubistvoto na Petrov nemaa hrabrost sami da go storat toa, no sepak ne se otka`aa od svojata crna zamisla. Ubiec mora da se pronajde, po sekoja cena, pa makar i so izmama, kako {to se slu~i.

Na denot na ubistvoto, 28 juni 1921 godina, \or~e trga vo kafean~eto "Marfi", kade {to se sostanuval so svoite drugari. Po razgovorite toj najrano od site go napu{ta dru{tvoto, bidej}i e prinuden da se vrati doma vo ranite ve~erni ~asovi, dodeka s# u{te ne e stemneto. Edinstvenata pri~ina za toa e naru{enoto zdravje i slabiot vid, koj go tera na vreme da se pribere doma od sofiskite ulici. I taa ve~er, trgnuva kon svojot emigrantski dom vo sofiskata ulica "Veslec", bez da pret~uvstvuva ne{to tragi~no za sebe. Kako i sekoga{, zadlabo~en vo razmisluvawata za sudbinata na svojot narod, odi poleka i bez pridru`ba. Vra}aweto kon domot }e go prekrati podmolniot istrel vo grb na ubiecot. Po istrelot, \or~e smrtno pogoden pa|a na trotoarot. Sobranata tolpa znae koj le`i dolu, no isto taka, znae i koj go storil toa. Ubiecot, spored planot, bega pani~no vo svoeto skrivali{te, bez da go naseti natamo{niot razvoj na nastanite, odnosno svojot kraj.

Vesnikot "Mir", utredenta po ubistvoto na \or~e, vo nekrologot za eden od apostolite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe pi{uva: "Po{teden od revolucijata i revolucionernite borbi, ovoj kolos na makedonskoto dvi`ewe zagina vo prestolninata od zlostorni~kata raka za da ostavi na dene{noto pokolenie u{te eden sram, a na idnoto u{te edna zagado~na smrt!".

Ubistvoto na \or~e Petrov gi najavi godinite (1921-1934) na teror i politi~ki ubistva od strana na prodol`uva~ite na vrhovisti~koto delo, reakcionerite Todor Aleksandrov, Protogerov i Van~o Mihajlov, vo koi najte{kiot danok go platija vistinskoto senarodno makedonsko osloboditelno i revolucionerno dvi`ewe i najzna~ajnite sinovi na Makedonija, glavno ilindenci i pripadnici na levicata.

....bugarski publicist i prijatel na makedonskoto delo Anton Stra{imirov, }e go nare~e razumot na revolucionerna Makedonija.

\or~e Petrov e roden 1865 ili 1866 godina vo prilepskoto predgradie Varo{, od roditelite Zlata Toskova, me{tanka i doseleniot od Trojaci, Petre Nikolov. Mirnite godini vo negoviot `ivot se vsu{nost samo onie {to gi minuva vo rodnoto mesto, dodeka go izu~uva osnovnoto obrazovanie. Se obiduva da se zapi{e vo gimnazija vo Sofija, me|utoa, bidej}i ne e primen, se vra}a nazad vo Prilep i vo prvo vreme ja prifa}a bakalskata profesija na tatka si, no samo kako pomo{, a nikako so namera da se zadr`i doma. Vo toj period se zapoznava so Dimitar Rizov, koj }e mu sugerira na \or~e da se zapi{e na {koluvawe vo gimnaziite vo Prilep i vo Bitola. Me|utoa, nabrzo se nao|a vo sredinata na naprednata makedonska mladina vo Solunskata gimnazija, vo kolevkata na poznatite makedonski revolucioneri.

Vo 1885 godina, poradi u~estvo vo gimnaziskite buntovi e isklu~en od Solunskata gimnazija. "Me nadu{ija deka pi{uvam i slednata godina me li{ija od stipendijata. Vo {esti klas, osven dopiskite, se zafativ da pi{uvam i bro{uri protiv Gimnazijata, po ugled na edna bro{ura od plovdivskata gimnazija. Sobirav materijali. Po edna slu~ajnost toj materijal popadna vo racete na direktorot", zapi{al podocna \or~e vo svoite se}avawa.

Vo Makedonskata revolucionerna organizacija }e pristapi u{te vo samite po~etoci, vo vremeto na nejzinoto osnovawe, vo 1894 godina. Dodeka be{e u~itel vo [tip formira{e revolucioerni grupi vo Bitola, Prilep, Ohrid, Kru{evo, Ki~evo, Resen, Lerinsko, Kostursko i [tipsko. Vo 1888 ostana bez rabota. Se vraboti povtorno esenta istata godina kako u~itel vo skopskata progimnazija. Vo Skopje ostana tri godini. Obvinet deka go poddr`uva mitropolitot Teodosij vo negovoto nastojuvawe da ja obnovi Ohridskata arhiepiskopija, be{e premesten za u~itel vo Bitola, kade {to ostana pet godini. Vo Bitola se za~lenuva vo organizacijata, a tamu go osnova i ureduva vesnikot "Buntovnik". Na Solunskiot kongres na VMORO vo 1896 godina, nemu i na Goce Del~ev im be{e dovereno da go napi{at Ustavot i Pravilnikot na organizacijata.

Iscelo se predava na revolucionernata borba i s# do smrtta }e & ostane veren na opredelbata za dr`avno-politi~ka samostojnost na Makedonija. "Makedonija po svoja inicijativa i po silata na svojot sopstven `ivot, samata se oformi vo oddelna moralno-politi~ka edinica, so svoja specifi~na ideologija i so svoj politi~ki lozung - oblasna samouprava, koja nastojuva{e da ja realizira so svoi sopstveni sili i sredstva", }e napi{e vo edna prilika ideologot na Organizacijata. Po formiraweto na Vrhovniot komitet, Organizacijata go ispra}a vo Sofija, kako nejzin zadgrani~en pretstavnik so jasna zada~a da raboti na razjasnuvaweto na nedorazbirawata me|u Komitetot i VMRO, no i da ne dojde do pogolemi konflikti me|u niv. U~esnik e so svojata ~eta vo Ilindenskoto vostanie, i toa vo Prilepsko i vo Mariovsko. U~estvuva na Prilepskiot (1904), Strumi~kiot (1905) i Rilskiot kongres (1905). Za vreme na Balkanskite vojni i na Prvata svetska vojna raboti vo Ser, Bitola i Drama. Po Prvata svetska vojna, \or~e Petrov e eden od najavtoritetnite osnova~i na Vremenoto prestavitelstvo na obedinetata porane{na VMRO. Toj e potpisnik na Apelot od 9 mart 1919 godina, kako i na predupreduvaweto do makedonskoto naselenie i makedonskata emigracija vo Bugarija od 15 mart istata godina.