ISTORIJA

Pette stra{ni godini - Egejska Makedonija (12)

ZA SITUACIJATA VO GRCIJA PO AMERIKANSKATA INTERVENCIJA

Pi{uva: d-r Risto KIRJAZOVSKI

  • Porfirogenis javno gi obelodeni krajnite strate{ki celi na KPG, a toa e sozdavawe na edna slobodna demokratska Grcija so svoja vlada i dr`avna osnova.
  • Spored KPG, Trumanovata doktrina zna~i pot~inuvawe na Grcija na amerikanskite interesi. KPG smeta deka Grcija }e poslu`i kako mostobran protiv balkanskite narodni republiki i Sovetskiot Sojuz pod rakovodstvo na SAD.

Na 20 maj 1947 godina se odr`a prviot kadrovski sostanok na NOF na Makedoncite od egejski-ot del na Makedonija, poznat vo istoriografijata i arhivskata dokumentacija kako Senofitski aktiv.

Aktivot be{e prva masovna manifestacija na organizacijata NOF od nejzinoto sozdavawe. Aktivot izvr{i analiza i dade ocenka za aktivnosta na organizacijata, na uspesite, slabostite, na odnosite me|u NOF od edna i KPG-DAG od druga strana i bea doneseni re{enija i nasoki za natamo{nata aktivnost.

Aktivot gi promovira slednite glavni zada~i na NOF:

a) Verifikacija i promocija na novata nacionalna programa, odnosno zada~a na NOF {to ja nalo`i spomnatata spogodba me|u KPJ i KPG vo oktomvri 1946 godina so koja makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe se stavi pod neposredno rakovodstvo na KPG. Soglasno spogodbata strate{kata cel na NOF se menuva: od borba za samoopredeluvawe, vo borba za nacionalna ramnopravnost na Makedoncite vo ramkite na gr~kata dr`ava.

b) Anga`iranosta na NOF i drugite makedonski subjekti za totalna mobilizacija na Makedoncite vo borbata za realizacija na strate{kata cel na DAG {to proizleguva od odlukata na PB na KPGod fevruari 1947 godina a toa e: soboruvawe na atinskiot re`im i zazemawe na vlasta

v) Zacvrstuvawe na verbata na Makedoncite vo pobedata na DAG so {to }e gi ostvarat svoite aspiracii.

g) Zacvrstuvawe na bratstvoto i edinstvoto me|u gr~kiot i makedonskiot narod.

d) Podgotovka na makedonskiot narod za re{ava~kite bitki {to sledea. Aktivot be{e svikan od glavnoto rakovodstvo na NOF, so prethodna soglasnost na KPG i se odr`a vo mesnosta "Mi{ovi kolibi", na Kajmak~alan i trae{e dva dena. Na Aktivot zedoa u~estvo osum od devette ~lenovi na glavnoto rakovodstvo, sekretarite i ~lenovite na okru`nite komiteti na NOF za Kostursko, Lerinsko, Vodensko, Enixevardarsko, Negu{ko, vkupno 28 rakovoditeli, pretstavnici na Komunisti~kata i Zemjodelskata partija na Grcija, DAG i Mladinskata organizacija.

Na Aktivot bea izneseni rezultatite od terorot vrz Makedoncite od fevruari 1945 do maj 1947 godina: ubieni 278, siluvani Makedonki 297, zatvoreni 6.456, sudeni 4.200, osudeni 3.215, internirani 1.487, tepani 13.449, poludeni od ma~ewe 14, izgoreni ku}i 1.191, opqa~kani sela 160, iseleni sela 35, iseleni selani 13.848, nevraboteni 9.065.

Aktivot za prv pat so demokratska procedura i avtohtono izbra glavno rakovodstvo i sekretari na okru`nite komiteti na NOF i delegira ~lenovi vo Oblasnoto biro na Mladinskata organizacija EPON za Makedonija.

Aktivot usvoi Rezolucija za politi~kata i voenata situacija i idnite zada~i na organizacijata NOF.

STRASBUR[KATA DEKLARACIJA

I pokraj re{enosta na SAD da go za{titat atinskiot re`im, odnosno da ne dozvolat pobeda na komunistite vo Grcija {to prakti~no se izrazi preku "Trumanovata doktrina", i krajno nepovolnite vnatre{ni uslovi, rakovodstvoto na KPG ne se otka`a od svojata odluka od fevruari 1947 godina so silata na oru`jeto go sobori aktuelniot re`im i ja zazema vlasta.

Za ovaa strate{ka opredelba na KPG me|unarodnata javnost ja zapozna Miltijadis Porfirogenis so poznatata Proklamcija na 27 juni 1947 godina vo govorot {to go odr`a na Kongresot na Komunisti~kata partija na Francija vo Strazbur. Vo Proklamacijata me|u drugoto se veli: "...Denes stanuva s# pojasno deka na upornite napori na EAM i na demokratskiot svet za narodno zbratimuvawe i pomiruvawe, samo re{itelnite voeni postigawa i razvoj na DAG mo`e da ja prinudi reakcijata da razmisli za seriozni otstapki, kako onie {to se zabele`aa proletta, koi gi osueti otvorenata amerikanska intervencija...". Porfirogenis javno gi obelodeni krajnite strate{ki celi na KPG, a toa e sozdavawe na edna slobodna demokratska Grcija so svoja vlada i dr`avna osnova.

Za takvo ne{to gi ima{e, gi ima i denes u{te pove}e site neophodni obejktivni, voeni, borbeni, materijalni, moralni, psiholo{ki, no i geografski preduslovi. Na{ata nekakva koleblivot kon taa nasoka se dol`i na toa {to silata na narodnoto mnozinstvo i doverbata {to ja imame od narodot, ni dozvoluva da pravime demokratski otstapki i da ja istro{ime najminimalnata mo`nost. No, od druga strana sekoj den stanuva s# pojasno deka nepomirlivosta na mesnata i tu|ata reakcija, ne nao|a kolebawe i prinudno vi{iot interes na demokratijata i na nacionalnata nezavisnost }e rezultira so sozdavaweto na slobodna Grcija, so nejzina vlada...

Strasbur{kata proklamacija predizvika razni reakcii vo zemjata i vo stranstvo. Desnicata izrazi strav od teritorijalno cepewe na Grcija. Vladata ja iskoristi proklamacijata da izdejstvuva u{te pogolema pomo{ od SAD. Vo redovite na levicata Proklamacijata predizvika entuzijazam i uveruvawe deka KPG ima obezbedeno materijalna pomo{ i diplomatsko priznavawe na vladata od narodnite republiki. Amerikancite za da ja opravdaat svojata intervencija vo Grcija proklamiranoto od Porfirogenis go protolkuva deka "Trumanovata doktrina" s# u{te ne go ima oslabnato 'slovenokomunisti~kiot pohod protiv gr~kiot suverenitet i nezavisnost'. Nekoi od krugovite na EAM vo Atina smetaa deka Strazbur{kata proklamacija pretstavuva forma na pritisok za da se najde politi~ko re{enie na gr~koto vnatre{no pra{awe. Rakovodstvoto na EAM kon taa nasoka prezede i konkretna politika. Do vladata i do nekoi politi~ari dostavi memorandum vo koj insitira{e pod odredeni uslovi, prekin na gra|anskata vojna. Me|utoa, Vladata vo Atina raspolagaj}i so nadmo}nost i poddr{kata na SAD, gi odbi predlozite na EAM i izjavi deka legalnata vlada ne mo`e da diskutira so buntovnici i deka preduslov za ras~istuvawe na vnatre{nata situacija e bezuslovno predavawe na oru`jeto od strana na partizanite.

Vladata vo Atina ja iskoristi Strazbur{kata deklaracija da se presmeta so levicata. No}ta na 9 kon 10 juli 1947 godina, so naredba na ministerot za javen red Napoleon Zervas, silite za bezbednost prezedoa ogromen pohod protiv pripadnicite na levicata koj trae{e do 14 juli pod motivacija deka komunistite navodno za 10 juli podgotvuvaa vostanie. Vo toj period vo Atina i Pirej bea fateni 7.000 i vo vnatre{nosta 8.000 lica, me|u niv visoki funkcioneri na KPG i EAM. Re~isi site fateni bea internirani vo ostrovite bez da im se sudi.

SPECIJALEN IZVE[TAJ

Na 17 juli 1947 godina Petros Rusos od imeto na CK na KPG mu dostavi na CK na KPSS specijalen izve{taj pod naslov: Za situacijata vo Grcija po amerikanskata intervencija.

Vo izve{tajot se vr{i detalna analiza na zna~eweto {to go ima{e Trumanovata doktrina, odnosno amerikanskata intervencija za Grcija, momentalno i za idnina, spored ocenkite na KPG. Spored KPG, Trumanovata doktrina zna~i pot~inuvawe na Grcija na amerikanskite interesi. KPG smeta deka Grcija }e poslu`i kako mostobran protiv balkanskite narodni republiki i Sovetskiot Sojuz pod rakovodstvo na SAD.

Vo izve{tajot se naveduvaat slednite glavni nastani {to go karakteriziraat periodi po "Trumanovata doktrina":

a) potpi{uvaweto na gr~ko-amerikanskiot dogovor od 20 juni 1947 godina za realizacija na doktrinata.

b) Zajaknuvaweto na naporite na atinskata vlada za likvidirawe na narodnodemokratskoto dvi`ewe i posebno na DAG i neuspehot na toa, {to se dol`i na razvitokot na narodniot otpor i dvi`eweto za pomiruvawe na zemjata.

v) Zajaknuvaweto na terorot preku promena na planot za masovni apsewa, kako {to se od 9-10 juli 1947 godina i drugi.

So poslednite masovni apsewa na privrzanicite na KPG-EAM i na rakvodostvata na istite i najavata za stavawe na KPG nadvor od zakonot, rakovodstvoto na KPGoceni deka atinskata Vlada vsu{nost, go zatvori patot za pomiruvawe na zemjata i za spogoduvawe pome|u site partii.

Poradi vakvata politika na atinskata Vlada KPG e prinudena re{ava~ki da se orientira kon zajaknuvaweto na vooru`enata borba i na podgotovkata za formirawe na privremena demokratska vlada, se veli vo izve{tajot.

Vo prodol`enie vo izve{tajot se davaat podatoci za voenata situacija, odnosno na operaciite za ~istewe {to gi prezede vladinata armija vo prvata polovina na 1947 godina so cel likvidacija na DAG. I pokraj toa {to ovaa cel ne be{e postignata DAG, vo tie operacii ima{e zna~ajni zagubi.

I pokraj navedenite zagubi na DAG, masovnite apsewa so {to bea obezglaveni partiskite organizacii i nivniot premin vo ilegalnost, neograni~enata pomo{ vo voen i drug materijal {to go dobiva{e atinskata Vlada od SAD i od Velika Britanija, rakovodstvoto na KPG cene{e deka DAG }e bide vo sostojba da mu se sprotivstavi na protivnikot i da gi realizira strate{kite zada~i dokolku ja dobie potrebnata pomo{ vo oru`je, municija, obleka, hrana i dr. od bratskite partii.

(Prodol`uva)


Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"