redanieto za
nastanokot na imeto na gradot Bitola, mo`ebi isto taka sodr`i vo sebe
anti~ko-makedon-ski elementi. Vo ova predanie se spomenuva nekakov
bitolski kral Toqo, koj{to ja branel Bitola od Turcite. Otkako Turcite go
zazele gradot, kralot Toqo se povlekol na Kaleto koe Turcite nikako ne
mo`ele da go zazemat. Na krajot kralot Toqo re{il da ja napu{ti odbranata,
no pred toa sakal da vidi dali Turcite se ~esni lu|e. Gi ispratil
najubavite devojki kaj niv za da vidi kako Turcite }e postapuvaat so niv.
Utredenta devojkite se vratile i mu rekle deka nitu eden Tur~in ne gibnal
nitu edna od niv. Toga{ Toqo sfatil deka Turcite se ~esni i re{il da im go
predade Kaleto. Nedolgo potoa narodot po~nal da zboruva: "Bi Toqo,
dobi Toqo"! (Tanas Vra`inovski: "Ubavinite na Makedonija
niz predanija i legendi", Skopje, 1995, str. 28-31). Se postavuva
pra{aweto: koj bil toj bitolski kral Toqo? Sekako deka negovoto povrzuvawe
so Turcite ne mora da zna~i deka toj i navistina toga{ `iveel zatoa {to
vidovme deka narodniot tvorec i Aleksandar Makedonski im go sprotivstavil
na Turcite. Najsli~no ime do imeto na ovoj kral e imeto na
anti~ko-makedonskiot kral Ptolemej. Vo anti~ka Makedonija postoele dva
krala so ova ime. Edniot e poznat kako Ptolemej od Alor (367/6 - 366/5
pred Hrista) i negovata sopruga (po majka) i navistina poteknuvala od
Linkestida (dene{en Bitolsko-Lerinski kraj), a spored nekoi izvori i
negovata baba (majka na soprugata) linkestidskata princeza Evridika, mu
bila qubovnica i imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe. Vtoriot
makedonski kral so vakvo ime e Ptolemej Keraun (281-279), vo ~ie vreme
Makedonija bila napadnata i opusto{ena od strana Keltite i Galite. Dali
imeto na nekoj od ovie dva krala podocna ostanalo kaj narodot kako ime na
bitolski kral, koj im se sprotistavil na Turcite? Fakt e deka postoi
izvesna sli~nost pome|u imiwata Toqo i Ptolemej. Vo predanieto se
spomnuvaat i Francuzite, koi go barale bogatstvoto na kralot Toqo,
otkako ovoj pobegnal od gradot (pred da dojdat Turcite). Interesno e toa
{to Ptolemej Keraun vojuval tokmu protiv Galite, koi se predci na
dene{nite Francuzi. Ova mo`e da bide u{te edna indicija deka avtenti~ni
istoriski elementi se vgradeni vo ova predanie so toa {to so tekot na
vremeto tie bile dopolnuvani i menuvani.
Za anti~ko-makedonskoto poteklo na imeto na gradot Bitola (poto~no za
imeto Monastir, pod koe isto taka bil poznat ovoj grad) pi{uva i
poznatiot turski patepisec Evlija ^elebi (vtora polovina na 17 vek). Vo
vrska so nastanokot na imeto Manastir, Evlija ^elebi zapi{al:
"Ovde velat vo vremeto na Aleksandar Veliki bil eden golem hram i
zaradi toa samoto mesto e nare~eno Manastir". (Aleksandar
Matkovski, cit. delo, str. 424).
ANTI^KO-MAKEDONSKO PREDANIE ZA IVAN PLANINA
Anti~ko-makedonski vladeteli se spomnati i vo predanieto pod naslov
"Ivan Planina i Progun", koe do denes se raska`uva srede
Makedoncite od maloprespanskiot del (pod Albanija). Ova predanie go
prenesuva d-r Stojan Risteski, vo svojata kniga "Prespa pod
Albanija", \ur|a, Ohrid, 1993 god., str. 142). Sodr`inata
na ova predanie po~nuva:
"Ima bideno eden makedonski princ. Ilirite go vike Flama za{ be{e
mnogu agresiven, ne trpe{e nepravda. Bideno e i eden princ vo sega{noto
selo Yvezda. Imeto na mestoto go ima stisno toj princ po imeto na ~upata
negova. Se vikala Yvezda.
Flama ima{e dva deci, junaci. Tie mnogupati go ima pomo`eno tatkoto na
Yvezda vo boj i so nim toj bojo go ima{e dobieno. Arno ama, dvata bratja
Ivan i Prodan, e zasaka ~upata Yvezda.
Toj (tatkoto na Yvezda) ima{e sovet od stari. Princot i opita
starite {to da napraj, komu da mu e daj ~upata za{to i dvata i saka{e. I
dvata mu imae spomo`eno mnogu."
Starcite go sovetuvale da organizira natprevar vo koj sekoj od niv
treba da ponese na planinata polna vre}a so pesok i koj prv }e stigne }e
ja zeme devojkata za `ena. Taka i se slu~ilo. Prv stignal Ivan i zatoa
planinata se narekla Ivan Planina, a Prodan ostanal vo seloto, koe potoa
se nareklo po negovoto ime. Kako dopolnitelno objasnuvawe za ova ime
legendata zavr{uva so konstatacijata: "Ama Albancite te{ko go
izgovara Prodan i dojde do Progun".
Te{ko e da se utvrdi mo`niot avtenti~en identitet na makedonskiot princ
~ie ime Ilirite go izgovarale kako Flama. Interesen element vo
predanieto e Sovetot na starcite {to mu pomognal na makedonskiot
princ (tatkoto na Yvezda), davaj}i mu ja idejata za natprevarot pome|u
dvajcata bra}a. Vo anti~ka Makedonija sekoj vladetel i navistina imal Sovet
(glavno sostaven od nekolku postari ~lenovi) so koj se sovetuval vo razni
situacii (za {to }e pi{uvame vo prodol`enie).
Vo Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar
Makedonski e objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski
car, bil roden vo Makedonija. Ova narodno predanie, bra}ata Miladinovci go
smestile kako vtoro vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivnata
po~it kon ovoj car, bez razlika {to vo nivno vreme stranskite propagandi
pravele s# {to e mo`no za da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoznavawe na
etni~kite Makedonci. Nasproti stranskite ednostrani i falsifikuvani
podatoci za na{ata istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinstven svetilnik
vo toa vreme, stoel na{iot naroden tvorec, koj vo svoeto tvore{tvo
nepogre{livo gi apsorbiral samo poistaknatite makedonski vladeteli ili
po{iroko poznati li~nosti od Makedonija i kako takvi gi prenesuval od
pokolenie na pokolenie.
Predanieto za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na gradot
Ohrid i, spored ova predanie, imeto na ovoj na{ grad go dal tokmu carot
Justinijan. Predanieto glasi:
"Veqat ~e, koga se prave{e ohridskata krepost, Justinijan se
ka~i na ridovite na koi le`it gradot i, gledae{~em prelepoto
mesotpolo`ewe, izvika:" Oh rid", t.e. "oh, kakov hubav
rid!" I od toga stana da se vika gradot Ohrid.
Prakti~no, spored ova predanie, Justinijan go zboruval jazikot na
sovremenite Makedonci. Vo svetot postojat istori~ari koi smetaat deka
Justinijan i navistina imal slovensko poteklo. Postojat i dokazi i
silni indicii i za sli~nosta pome|u oddelni segmenti pome|u
anti~ko-makedonskiot i sovremeniot makedonski jazik za {to }e
pi{uvame vo slednata kniga.
U{te edno predanie za Justinijan (no i za negoviot vojskovodec
Velizarija) ima i vo "Sbornik na narodni umotvorenija, nauka i
kni`nina" (Sofija, 1889
,
str. 154). Ova predanie e povrzano so nastanokot na prespanskite sela
Istok i German. Seloto Istok go dobilo svoeto ime po imeto na tatkoto na
Justinijan, koj isto taka se vikal Istok (zna~i povtorno povrzuvawe na
Justinijan so slovenski koren). Za nastanokot na seloto German,
[apkarev zapi{al:
"Vo prespanskata okolija ima drugo selo - German, za koe
ka`uvaat deka bilo rodnoto mesto na pro~ueniot Justinijanov vojskovodec
Velizarija".
MOTIVOT ZA CAROT SO ROG
Vo prodol`enie }e prezentirame i folklorni motivi vo prikaznite
nasledeni od anti~kite Makedonci.
Eden od niv e i motivot na "Carot so rog". Ovoj motiv
se sre}ava vo edna prikazna, zapi{ana od Marko Cepenkov. Prikaznata nosi
naslov "Caro {to imal na glaata rog" (Marko Cepenkov:
"Vo svetot na prikaznite", cit. delo, str. 290-291).
Po~etokot na prikaznata glasi:
"Eden car imal na glaata rog. Sade majka mu znaela oti imal caro
rog. Mnogu vreme se kriel nikoj da ne go vidit, arno ama do{lo vreme {to
trebalo da vikni berber da go bri~i i stri`i.
Kako {to proilegalo na car, videl-nevidel, viknal eden berber, ta go
obrikol i go ostri`il.
- Slu{aj vamo, ti berbere - mu rekol caro - eve jas ti se predadov i ti
se ka`av da me vidi{ oti imam rog na glaata. Nemoj nikomu da ka`i{ oti
vedna{ }e ti se~am glaata, vaka da znai{!"
Vo prodol`enie ~itame deka berberot mu se poklonil na carot i mu vetil
deka nikomu nema da ka`e. Berberot i natamu prodol`il da go stri`i carot,
no nikako ne mo`el da se vozdr`i vo ~uvaweto na ovaa golema tajna. Toga{
re{il sepak da ja ka`e tajnata na glas, no ne sakal nikoj da go slu{ne.
Zatoa re{il da $ ja ka`e tajnata na zemjata. Vo prodol`enie ~itame:
"Najposle, izlegol od grad nadvor da se ra{eta. Na makata
zgora, videl edna dupka, ta vlegol vo nea i koga se be{e ispuilil da ne go
vidi nekoj, i se navedil do zemja, ta mu ka`al na zemjata oti caro imal
rog i malku se ottu{il za makata {to ja imal".
Berberot prodol`il da & ka`uva na zemjata so sekoe stri`ewe na
carot. No, toga{ se slu~ilo ne{to neverojatno:
"Vo dupkata izniknale ~udni trski. Otkoga se zdebelija arno bea
gi nagazile ov~ar~iwa i druzi deca, ta bea si presekle i bea si napraile
{upelki. Sekoe dete koga zasvirelo so {upelkata, glaso mu bilo na zbor:
Caro ima rog! Caro ima rog! Kakva i da bilo pesna ili oro, da sakalo nekoe
dete da naprait so {upelkata, se taka svirela {upelkata: Caro ima rog!
Caro ima rog!"
Ovaa vest brgu se pro{irila srede narodot, pa do{la do u{ite na carot.
Toj vedna{ naredil da mu go dovedat berberot. Koga go dovele berberot
carot mu rekol:
"-A bre berbere, zo{to ti da mu ka`i{ na sio vek oti jas imam
rog? Leli jas ti rekov nikomu da ne ka`i{, oti ako ka`i{ glaata }e ti ja
se~am. Ami ti duri na decata si ka`al, ta vo {upelki po sokaci svirat oti
jas sum imal rog".
Berberot mnogu se upla{il od carot i mu ja ka`al vistinata, po {to
carot mu prostil so zborovite:"[o ne pokril Gospod, ~oek ne mo`e
da skriet."
Minimalnoto poznavawe na zastapenosta na Aleksandar Makedonski vo
folklorot na razni narodi ni ka`uva deka tokmu toj e carot opi{an vo ovaa
prikazna. Imeno, poznati se likovni pretstavi na Aleksandar Makedonski vo
koi toj e prika`an so dva mali roga na glavata. Kako takov Aleksandar e
zapometen i vo islamskata tradicija. Mnozina smetaat deka toj e spomnat i
vo islamskata sveta kniga Kur'an pod opisnoto ime "Zul-Karnijan",
{to zna~i "onoj so dva roga". Germanskiot istori~ar Ulrih
Vilken pi{uva deka vakvoto determinirawe na Aleksandar poteknuva od
staroto egipetsko predanie, spored koe Aleksandar e pretstaven kako "sin
na Amon". Od svoja strana, sinot na Amon, vo likovnite pretstavi
sekoga{ bil prika`uvan kako lik koj na glavata ima dva mali roga. Poradi
toa Vilken smeta deka ottuka poteknuva opisnoto ime na Aleksandar kako
"onoj so dva roga", koe podocna sekako deka e preneseno i
vo folklorot (Ulrih Vilken: "Aleksandar Makedonski"
Skopje, 1988, str. 353). Vpro~em, postoi ira~ka legenda za Aleksandar
Makedonski ~ija sodr`ina e re~isi identi~na so sodr`inata na ovaa
makedonska narodna prikazna. Vo ovaa legenda jasno e poso~eno deka carot
so rogovi bil tokmu Aleksandar Makedonski (Podetalno za ova vo knigata:
"Udelot na Makedoncite vo svetskata civilizacija", od A.
Donski, [tip, 2001/2002 godina, str. 155 i 156).
MOTIVOT SO OTEPUVAWE NA STARCITE
Motivot za ubivawe na starcite se sre}ava vo prikaznata na Cepenkov
"Starite gi nosele v planina da umrat", a go ima i vo
poznatata narodna pesna, ~ii prvi stihovi glasat: "Go pratile dedo
v planina/ me~kite da go izedat". Ruskiot istra`uva~ Kostjuhin
pi{uva deka vo taxikistanskite i vo gruziskite prikazni i narodno pametewe
ostanalo veruvaweto deka ovoj obi~aj go prekinal Aleksandar Makedonski
otkako gi osvoil ovie kraevi ("Aleksandar Makedonskij v
literaturnoj i folklornoj tradicii", Moskva 1972, cit. spored d-r
Kiril Penu{liski: "Mitot i folklorot", Skopje, 1996, str.
51).
Ve}e ja navedovme i makedonskata narodna pesna za Aleksandar Makedonski
vo koja e spomnat podatokot deka i navistina Aleksandar go prekinal ovoj
surov damne{en obi~aj. Ottamu i ovoj motiv vo na{iot folklor ima anti~ki
koreni.
(Prodol`uva)