DALI BITOLA GO DOBILA SVOETO IME PO MAKEDONSKIOT KRAL PTOLEMEJ?

Za anti~ko-makedonskoto poteklo na imeto na gradot Bitola (poto~no za imeto Monastir, pod koe isto taka bil poznat ovoj grad) pi{uva i poznatiot turski patepisec Evlija ^elebi (vtora polovina na 17 vek). Vo vrska so nastanokot na imeto Manastir, Evlija ^elebi zapi{al:

"Ovde velat vo vremeto na Aleksandar Veliki bil eden golem hram i zaradi toa samoto mesto e nare~eno Manastir". (Aleksandar Matkovski, cit. delo, str. 424).

Anti~ko-makedonski vladeteli se spomnati i vo predanieto pod naslov "Ivan Planina i Progun", koe do denes se raska`uva srede Makedoncite od maloprespanskiot del (pod Albanija). Ova predanie go prenesuva d-r Stojan Risteski, vo svojata kniga "Prespa pod Albanija", \ur|a, Ohrid, 1993 god., str. 142). Sodr`inata na ova predanie po~nuva:

Toj (tatkoto na Yvezda) ima{e sovet od stari. Princot i opita starite {to da napraj, komu da mu e daj ~upata za{to i dvata i saka{e. I dvata mu imae spomo`eno mnogu."

Starcite go sovetuvale da organizira natprevar vo koj sekoj od niv treba da ponese na planinata polna vre}a so pesok i koj prv }e stigne }e ja zeme devojkata za `ena. Taka i se slu~ilo. Prv stignal Ivan i zatoa planinata se narekla Ivan Planina, a Prodan ostanal vo seloto, koe potoa se nareklo po negovoto ime. Kako dopolnitelno objasnuvawe za ova ime legendata zavr{uva so konstatacijata: "Ama Albancite te{ko go izgovara Prodan i dojde do Progun".

Te{ko e da se utvrdi mo`niot avtenti~en identitet na makedonskiot princ ~ie ime Ilirite go izgovarale kako Flama. Interesen element vo predanieto e Sovetot na starcite {to mu pomognal na makedonskiot princ (tatkoto na Yvezda), davaj}i mu ja idejata za natprevarot pome|u dvajcata bra}a. Vo anti~ka Makedonija sekoj vladetel i navistina imal Sovet (glavno sostaven od nekolku postari ~lenovi) so koj se sovetuval vo razni situacii (za {to }e pi{uvame vo prodol`enie).

Vo Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar Makedonski e objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski car, bil roden vo Makedonija. Ova narodno predanie, bra}ata Miladinovci go smestile kako vtoro vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivnata po~it kon ovoj car, bez razlika {to vo nivno vreme stranskite propagandi pravele s# {to e mo`no za da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoznavawe na etni~kite Makedonci. Nasproti stranskite ednostrani i falsifikuvani podatoci za na{ata istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinstven svetilnik vo toa vreme, stoel na{iot naroden tvorec, koj vo svoeto tvore{tvo nepogre{livo gi apsorbiral samo poistaknatite makedonski vladeteli ili po{iroko poznati li~nosti od Makedonija i kako takvi gi prenesuval od pokolenie na pokolenie.

Predanieto za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na gradot Ohrid i, spored ova predanie, imeto na ovoj na{ grad go dal tokmu carot Justinijan. Predanieto glasi:

"Veqat ~e, koga se prave{e ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na ridovite na koi le`it gradot i, gledae{~em prelepoto mesotpolo`ewe, izvika:" Oh rid", t.e. "oh, kakov hubav rid!" I od toga stana da se vika gradot Ohrid.

Prakti~no, spored ova predanie, Justinijan go zboruval jazikot na sovremenite Makedonci. Vo svetot postojat istori~ari koi smetaat deka Justinijan i navistina imal slovensko poteklo. Postojat i dokazi i silni indicii i za sli~nosta pome|u oddelni segmenti pome|u anti~ko-makedonskiot i sovremeniot makedonski jazik za {to }e pi{uvame vo slednata kniga.

"Vo prespanskata okolija ima drugo selo - German, za koe ka`uvaat deka bilo rodnoto mesto na pro~ueniot Justinijanov vojskovodec Velizarija".

Vo prodol`enie }e prezentirame i folklorni motivi vo prikaznite nasledeni od anti~kite Makedonci.

Eden od niv e i motivot na "Carot so rog". Ovoj motiv se sre}ava vo edna prikazna, zapi{ana od Marko Cepenkov. Prikaznata nosi naslov "Caro {to imal na glaata rog" (Marko Cepenkov: "Vo svetot na prikaznite", cit. delo, str. 290-291). Po~etokot na prikaznata glasi:

Kako {to proilegalo na car, videl-nevidel, viknal eden berber, ta go obrikol i go ostri`il.

- Slu{aj vamo, ti berbere - mu rekol caro - eve jas ti se predadov i ti se ka`av da me vidi{ oti imam rog na glaata. Nemoj nikomu da ka`i{ oti vedna{ }e ti se~am glaata, vaka da znai{!"

Vo prodol`enie ~itame deka berberot mu se poklonil na carot i mu vetil deka nikomu nema da ka`e. Berberot i natamu prodol`il da go stri`i carot, no nikako ne mo`el da se vozdr`i vo ~uvaweto na ovaa golema tajna. Toga{ re{il sepak da ja ka`e tajnata na glas, no ne sakal nikoj da go slu{ne. Zatoa re{il da $ ja ka`e tajnata na zemjata. Vo prodol`enie ~itame:

"Najposle, izlegol od grad nadvor da se ra{eta. Na makata zgora, videl edna dupka, ta vlegol vo nea i koga se be{e ispuilil da ne go vidi nekoj, i se navedil do zemja, ta mu ka`al na zemjata oti caro imal rog i malku se ottu{il za makata {to ja imal".

Berberot prodol`il da & ka`uva na zemjata so sekoe stri`ewe na carot. No, toga{ se slu~ilo ne{to neverojatno:

"Vo dupkata izniknale ~udni trski. Otkoga se zdebelija arno bea gi nagazile ov~ar~iwa i druzi deca, ta bea si presekle i bea si napraile {upelki. Sekoe dete koga zasvirelo so {upelkata, glaso mu bilo na zbor: Caro ima rog! Caro ima rog! Kakva i da bilo pesna ili oro, da sakalo nekoe dete da naprait so {upelkata, se taka svirela {upelkata: Caro ima rog! Caro ima rog!"

Ovaa vest brgu se pro{irila srede narodot, pa do{la do u{ite na carot. Toj vedna{ naredil da mu go dovedat berberot. Koga go dovele berberot carot mu rekol:

"-A bre berbere, zo{to ti da mu ka`i{ na sio vek oti jas imam rog? Leli jas ti rekov nikomu da ne ka`i{, oti ako ka`i{ glaata }e ti ja se~am. Ami ti duri na decata si ka`al, ta vo {upelki po sokaci svirat oti jas sum imal rog".

Berberot mnogu se upla{il od carot i mu ja ka`al vistinata, po {to carot mu prostil so zborovite:"[o ne pokril Gospod, ~oek ne mo`e da skriet."

Minimalnoto poznavawe na zastapenosta na Aleksandar Makedonski vo folklorot na razni narodi ni ka`uva deka tokmu toj e carot opi{an vo ovaa prikazna. Imeno, poznati se likovni pretstavi na Aleksandar Makedonski vo koi toj e prika`an so dva mali roga na glavata. Kako takov Aleksandar e zapometen i vo islamskata tradicija. Mnozina smetaat deka toj e spomnat i vo islamskata sveta kniga Kur'an pod opisnoto ime "Zul-Karnijan", {to zna~i "onoj so dva roga". Germanskiot istori~ar Ulrih Vilken pi{uva deka vakvoto determinirawe na Aleksandar poteknuva od staroto egipetsko predanie, spored koe Aleksandar e pretstaven kako "sin na Amon". Od svoja strana, sinot na Amon, vo likovnite pretstavi sekoga{ bil prika`uvan kako lik koj na glavata ima dva mali roga. Poradi toa Vilken smeta deka ottuka poteknuva opisnoto ime na Aleksandar kako "onoj so dva roga", koe podocna sekako deka e preneseno i vo folklorot (Ulrih Vilken: "Aleksandar Makedonski" Skopje, 1988, str. 353). Vpro~em, postoi ira~ka legenda za Aleksandar Makedonski ~ija sodr`ina e re~isi identi~na so sodr`inata na ovaa makedonska narodna prikazna. Vo ovaa legenda jasno e poso~eno deka carot so rogovi bil tokmu Aleksandar Makedonski (Podetalno za ova vo knigata: "Udelot na Makedoncite vo svetskata civilizacija", od A. Donski, [tip, 2001/2002 godina, str. 155 i 156).

Motivot za ubivawe na starcite se sre}ava vo prikaznata na Cepenkov "Starite gi nosele v planina da umrat", a go ima i vo poznatata narodna pesna, ~ii prvi stihovi glasat: "Go pratile dedo v planina/ me~kite da go izedat". Ruskiot istra`uva~ Kostjuhin pi{uva deka vo taxikistanskite i vo gruziskite prikazni i narodno pametewe ostanalo veruvaweto deka ovoj obi~aj go prekinal Aleksandar Makedonski otkako gi osvoil ovie kraevi ("Aleksandar Makedonskij v literaturnoj i folklornoj tradicii", Moskva 1972, cit. spored d-r Kiril Penu{liski: "Mitot i folklorot", Skopje, 1996, str. 51).

Ve}e ja navedovme i makedonskata narodna pesna za Aleksandar Makedonski vo koja e spomnat podatokot deka i navistina Aleksandar go prekinal ovoj surov damne{en obi~aj. Ottamu i ovoj motiv vo na{iot folklor ima anti~ki koreni.