VERATA NA[A RISJANSKA
Prepodoben Tome Malein i Sveta Velikoma~enica Nedela
"NE SE PLA[I NEDELO OD MAKITE, MOJATA BLAGODAT E SO TEBE"
Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
- Se kriel od svetot, "no zar mo`e od ~ove~ki o~i da se skrie zvezda koja taka silno sveti i go krasi nebesniot svod"? Malein "stoej}i na molitvi,... sjae{e, kako ognen stolb...".
- Sveta Nedela smelo izvikala kon `estokiot Apolonij: "Na nieden na~in ne mo`e{ da me ottrgne{ od mojata vera. Za mene e `ivot za Hrista da se umre".
N
ekoga{niot slaven, silen i hrabar vojvoda vo bitkite, bogatiot i "so teloto mnogu krupen Tome Malein, go pozna ve~niot Izvor na sekoe dobro" - Gospod Isus Hristos, go zasaka "pove}e od svetot i s# {to e vo svetot" i se otka`a od svetskata slava i ~est. Go primil mona{kiot ~in i se povlekol od svetot vo pustiwa. Negovata qubov kon Hrista bila tolku golema {to Bog mu ispratil voda~i i patovoditeli "no}e pred nego da odi ognen stolb i Svetiot prorok Ilija", i toj stignal vo pustinskata gora Malea, do Sveta Gora. Bog go udostoil so Bo`estveni otkrovenija. Se kriel od svetot, "no zar mo`e od ~ove~ki o~i da se skrie zvezda koja taka silno sveti i go krasi nebesniot svod"? Malein "stoej}i na molitvi,... sjae{e, kako ognen stolb...". Bog mu podaril vo izobilie dar na ~udotvorstvo i blagodat na lekuvawe i toj gi le~el lu|eto od sekoja bolest. So negovite silni molitvi kon Boga, se pojavil izvor na voda na pusto mesto. @iveej}i vo pustiwata, so molitvi kon Boga, "kako so ostar me~ juna~ki gi razbil" i gi progonil nevidlivite lo{i duhovi. Svojot zemen `ivot go zavr{il vo desettiot vek. Negovite molitvi kon Boga i so pomo{ na blagodatta na Hristos, negovite sveti mo{ti prodol`uvaat da im pomagat na lu|eto so vera, niz site vekovi i vr{at nadpriroden na~in na lekuvawe, duri i od neizle~ivi bolesti. Slava i blagodarnost na Presveta Troica koj preku nego dejstvuva i vr{i neobi~ni dela. Datumot 7.7/20.7, Svetata Crkva go opredelila za praznik vo ~est na Prepodobniot Tome Malein.CVRSTA VERA
Istiot datum se slavi i poznatata vo svetot Sveta Velikoma~enica Nedela. Za vreme na carot Dioklecijan i Maksimijan, hristijanite bile `estoko progonuvani, ma~eni i ubivani. @rtvi na toa progonuvawe bile i roditelite na Sv. Nedela, nabo`nite hristijani Sv. Dorotej i Evsevija. Po molitvite kon Boga, vo nivnite podocne`ni godini, vo denot nedela, im se rodilo `ensko dete, koe go krstile i mu dale ime Nedela.
Sveta Petka i Sveta Velikoma~enica Nedela
Idnata Bo`ja Hristova izbranica porasnala "prekrasna so telo i du{a" i se vetila da umre kako devojka i da se `rtvuva za Hrista. Zatoa gi odbivala mom~iwata koi ja barale za sopatni~ka. No, edno od odbienite mom~iwa re{ilo da & se osveti. Ja obvinilo Nedela i nejzinite roditeli kako hristijani kaj carot Dioklecijan. Po naredba na carot, nejzinite roditeli, progoneti vo Melitin, zavr{ile kako ma~enici za Hrista. Dioklecijan ja predal Nedela na sud kaj carot Maksimijan, vo gradot Nikomidija, koj poradi nejzinata cvrsta vera ja podlo`il na te{ki ma~ewa.
MA^ENI^KA
Potoa carot ja predal na ma~ewe na Ilarion, upravitelot na Vitanija, a po negovata smrt na upravitelot Apolonij, koj naredil da bide ma~ena na najyverski na~in. Celoto telo i bilo pretvoreno vo krvavi rani. Toga{ vo zatvorot & se javil samiot Gospod Isus Hristos & gi izle~il ranite i & rekol: "Ne se pla{i Nedelo, od makite, mojata blagodat e so tebe". Apolonij povtorno ja izvel Nedela na sud i zaradi nejzinata nepokolebliva vera vo Hrista "donel presuda da bide izgorena vo ogan". Naredil da & dovedat i razni yverovi, no i od ognot i od yverovite taa ostana nepovredena. Zlobniot upravitel donel smrtna presuda: Sveta Nedela da bide so me~ pose~ena. Xelatite ja izvele da ja ubijat nadvor od gradot. Sveta Nedela smelo izvikala kon `estokiot Apolonij: "Na nieden na~in ne mo`e{ da me ottrgne{ od mojata vera. Za mene e `ivot za Hrista da se umre". Hristovata verna sluginka, kleknata na kolena, so o~ite koi gledale kon neboto, so racete visoko izdignati kon Boga, posledni molitvi upatila kon Boga: "Bog da ne ja razdeluva od nejzinite roditeli, nejzinata i nivnite du{i da bidat zaedno upokoeni, vo ve~niot `ivot da bidat nerazdelni. Bog da gi spasi site koi }e go slavat nejziniot spomen. So ovie posledni zborovi go ispu{tila svojot duh, vo 289 godina, vo Nikomidija), pred da bide nejzinata glava so me~ pose~ena.
So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski, g. Gorazd