Oficijalnata brojka od 13.400 proterani lica vo zemjava, koja be{e aktuelna do pred eden mesec, denovive se namali na okolu 8.000. Spored prvi~nite rezultati na preregistracijata {to ja sproveduva me|unarodnata federacija na Crveniot krst, registrirani se 5.762 lica {to ne go ispolnuvaat statusot na proterani lica. Od niv 1.748 se smesteni vo prifatili{ta, a 4.014 vo stanovi kaj rodnini i prijateli.

Spored Suzana Paunovska, koordinatorka vo me|unarodnata federacija na Crveniot krst, i pokraj najavite na bojkot od strana na proteranite smesteni vo prifatili{tata preregistracijata se odvivala bez problem.

Ovaa preregistracija po~na po barawe na EU koja e glaven donator so obrazlo`enie deka mnogu od proteranite lica go zloupotrebuvaat statusot za da dobivaat besplatna hrana i druga pomo{.

So po ednodneven trening 4.200 makedonski policajci }e bidat obu~eni za ulogata {to im e nameneta na izborite - bezbednosta na gra|anite, izbira~kite mesta, glasa~kite kutii. Za treningot, kako {to izjavi Bart Dug, odgovorniot od OBSE za obukata na policajcite koi }e dejstvuvaat za izborite }e bidat anga`irani {est instrukturi od OBSE, {est stru~ni lica od MVR, kako i {est doma{ni pravni eksperti. Podelena vo ~etiri sekcii, obukata }e gi opfati ulogata na izborite vo demokratijata, ulogata na policajcite vo predizborieto, politi~kata kampawa i drugi temi.

Stranski anonimni diplomati tvrdat deka NATO za septemvriskite izbori vo Makedonija }e anga`ira dopolnitelni sto vojnici vo funkcija na za{tita na monitorite na OBSE i EU.

Kancelarijata na OBSE za demokratski institucii i ~ovekovi prava, ODIHR, pak, na 21 juli ja zapo~na golemata, dolgoro~na posmatra~ka misija za sledewe na parlamentarnite izbori. Po pokana od makedonskata Vlada, ODIHR }e go sledi izborniot proces, pred, za vreme i po izborite, so edna od najgolemite posmatra~ki misii {to se dosega organizirani vo nekoja zemja-~lenka na OBSE. Sedumnaesette eksperti za izbori vo {tabot na Misijata vo Skopje, 45 posmatra~i za srednoro~no i dolgoro~no posmatrawe vo regionite i okolu 750 posmatra~i za kus rok, rasporedeni vo dr`avata za kuso vreme pred denot na izborite, vnimatelno }e go sledat i analiziraat celokupniot izboren proces vo Makedonija.

Ruskata, Gr~kata i Srpskata crkva turkaat pravoslaven fundamentalizam, ne prifa}aj}i go ona {to samite tie go imaat - e ocena na makedonski diplomat involviran vo razgovorite okolu posledniot skandal so vladikata Jovan i sudirot {to i natamu postoi na relacija MPC i drugite pravoslavni crkvi. Do razgovorot me|u makedonskiot diplomat i ruskiot patrijarh Aleksej Vtori do{lo po inicijativa od Ruskata crkva, pri {to stanalo jasno deka ruskiot patrijarh se priklonil na srpskata pozicija, koja pak bila instruirana od Gr~kata crkva i prakti~no se soglasil da & dade poddr{ka na SPC da gi povika poedine~no vladikite od MPC da go prifatat kontroverzniot dokument, {to be{e do~ekan kako skandal vo makedonskata javnost. Makedonskiot diplomat vo ovaa prigoda mu uka`al na ruskiot patrijarh, koj navestuva poseta na Makedonija, deka so vakviot poteg dal poddr{ka na Gr~kata crkva koja & slu`i na ovozemnata pragmati~na politika na tamo{nata Vlada, sugeriraj}i deka toa e vo prilog na nastojuvaweto na sosedstvoto za nepriznavawe na makedonskiot narod i na dr`avnosta.

Readmisijata na gra|ani so nereguliran prestoj mo`e da & predizvika novi problemi na Makedonija, bidej}i zemjata }e se napolni so kriminalci, komentiraat ekspertite za dogovorot za readmisija {to ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, go potpi{al minatiot mesec vo Germanija.

Dogovorot za readmisija - kako {to pi{uva vo svojata kolumna profesorot po me|unarodno pravo i sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot na dr`avata, Qubomir Fr~kovski - zna~i deka sme se obvrzale da primime kriminalci {to zaminale vo beliot svet od na{iot aerodrom samo ako ka`at deka se od Makedonija.

Diplomatski izvori velat deka zemjite {to gi prifatija begalcite sega sakaat da se oslobodat od tie lu|e {to kaj niv se na crno.

Ovoj dogovor ne e ratifikuvan i ne e vo sila. Poradi raspu{taweto na Sobranieto pred izborite, odlukata za eventualnata ratifikacija na dogovorot mu ostanuva vo amanet na idniot parlamentaren sostav.

Ne e isklu~eno Civilnata administracija na Obedinetite nacii vo Kosovo, kako {to izjavi Suzan Manuel, portparol na UNMIK, da pobara od Makedonija pomo{ vo elektri~na energija, otkako vo Termocentralata "Kosovo B" nastana havarija, koja sega e isfrlena od upotreba i se zakanuva da ja ostavi bez struja pokrainata vo tekot na celiot zimski period. Manuel naglasi deka ne stanuva zbor za oficijalen stav na Civilnata administracija, tuku samo za ramisluvawe vo nasoka kako da mu se pomogne na naselenieto da ja prebrodi krizata od elektri~nata energija. Makedonskiot premier, Qub~o Georgievski, havarijata vo termocentralata vo Kosovo, ja izdigna na nivo na bezbednosen problem koj se zakanuva da ja naru{i stabilnosta i vo na{ata dr`ava.