NOVI DIKTATI ZA NOV BALKAN

Prvo, edna od pri~inite le`i vo vidoizmenetite slu~uvawa po septemvriskite nastani od minatata godina vo SAD. Vtoro, golem udel ima i stravot koj vladee kaj re~isi site balkanski dr`avi i nivnoto opkru`uvawe od naplivot i {ireweto na globalniot terorizam i treto, obidot na zemjite preku masovnoto naoru`uvawe da fatat ~ekor so NATO-~lenkite za brza integracija i ~lenstvo pred samitot vo Praga vo noemvri godinava. No, del od ovie pragmati~ni ~ekori do`iveaja kolaps koga stanuva zbor za ostvaruvaweto na svoite krajni celi i zemjite dobija kontrapoduktivni rezultati {to ja naru{ija slikata za soodvetnata zemja pred me|unarodnoto op{testvo.

Tipi~en primer za toa e makedonskata dr`ava koja poslednive dve godini do`ivea neviden progres vo pogled na vooru`uvaweto kako na Armijata taka i na policijata, no istovremeno dobi i negativno saldo poradi istoto vooru`uvawe od strana na @iri-komisijata pri NATO i SAD. Pozitivni rezultati od ovie procesi koi ni se slu~ija re~isi i da nemame. I pokraj visokiot kvalitet na vozduhoplovnite i tenkovskite edinici koi gi koriste{e odbranbeniot potencijal na Republika Makedonija poradi pritisokot i zakanite od me|unarodnata zaednica, ne uspeavme da ja odbranime dr`avata na na~in na koj treba da se odbrani. Od druga strana, pak, {ansite za polnopravna integracija vo evroatlantskite strukturi zna~itelno ni se namalija. Sakavme so eden kur{um da ubieme dva zajaka, no ne uspeavme nitu da gi za~e{ame po opa{kata. Zapadnata diplomatska i voena ma{inerija prodol`uva so obidite da gi izmesti kockite od kaldrmata za voenata sposobnost na balkanskite zemji. Spored obemniot broj informacii, amerikanskite voeni eksperti se re{eni mo}nite balkanski armii da gi neutraliziraat do stepen so koj nema da pretstavuvaat lideri vo jugoisto~na Evropa vo voen pogled. Vo isto vreme, do v~era paravoenite edinici koi bea sveduvani pod imenitelot na teroristi~ki i ekstremisti~ki grupacii i vojski, }e se legaliziraat i zasilat do nivoto na regularnite vojski na me|unarodno priznatite dr`avotvorni subjekti od kalibarot na Jugoslavija, Makedonija, Bugarija, Romanija i sl. Dodu{a i na{ava zemja do pred dve godini na nitu eden na~in ne mo`e{e da se pofali deka ima razvieno odreden stepen na sopstvena odbrana, no sepak taa so golemite kontingenti voen arsenal kupeni od isto~na Evropa vleze vo zonata na zemjite so respektabilen voen potencijal od gledna to~ka na geografskata golemina i na brojot na naselenieto. Ve}e od esenva se podgotvuvaat novi procesi na transformacija na bezbednosnite sistemi na balkanskite podra~ja i toa pod pokrovitelstvo na zapadnite mo}ni ma{inerii predvodeni od NATO-paktot i Partnerstvoto za mir kako negov potsektor.

Prvite ~ekori koi }e se prezemat od centrite vo Brisel i Va{ington, a ve}e se pokrenati i bele`at visoki rezultati, se odnesuvaat na Makedonija i Jugoslavija kako edni od neposlu{nite i neseriozni dr`avi~ki ~ii pogledi ne se vklopuvaat vo strate{kite preokupacii na golemite sili. Imeno, sosedna Jugoslavija ima sudir so me|unarodnata zaednica re~isi 13 godini u{te od stapuvaweto na Milo{evi} na pretsedatelskiot tron, pa duri i sega koga nedemokratskiot sistem vo Belgrad e zamenet so poumereni strui. Vojskata na Jugoslavija e trn vo okoto na Alijansata pred s# poradi direktniot sudir koj go imaa za vreme na NATO bombardirawata vo 1999 godina i poradi nesposobnosta na 19 zemji ~lenki da ja porazat tretata armija koja be{e pod kontrola na toga{niot komandant na pri{tinskiot korpus, Neboj{a Pavkovi}. Makedonija, isto taka, so antizapadnata retorika za vreme na krizata na {to se pridodava i kupuvaweto na ukrainsko oru`je i pokraj ostriot prekor od me|unarodnite posrednici i diplomati, ja naru{i nadvore{nata pozicija i se odvrati od skore{nite procesi na evrointegracijata.

Ovie dve zemji se soo~uvaat so novi predizvici i uslovi koi im se nametnuvaat dokolku sakaat stranska pomo{ i izbegnuvawe na izolacionite procesi. Kako da se protolkuva potegot na jugoslovenskiot pretsedatel, Voislav Ko{tunica, za smena na na~alnikot na General{tabot, Neboj{a Pavkovi}? Zapadot nesebi~no i otvoreno go pozdravi ~ekorot na {efot na dr`avata, bidej}i Pavkovi} be{e poslednata ko~nica za prodorot na zapadnata hemisfera vo bezbednosniot sistem na dr`avata. Pritisokot koj Va{ington go prave{e vrz belgradskite vlasti be{e mo{ne silen za otstranuvawe na nepo`elnite li~nosti vo vrvot na Armijata, no istovremeno toj pritisok prodol`uva i podlaboko so sosekuvawe na kapacitetite na momentno najmo}nata balkanska armija. Toa go potvrduva i podatokot deka vleguvaweto na Belgrad vo Partnerstvoto za mir e usloveno so namaluvawe na brojkata vo vojskata koja treba da se svede na samo 35.000 lu|e. Istiot model & se nametnuva i na Makedonija koja gi po~na bolnite reformi od koi polza bi imale samo radikalnite komponenti na ovie prostori. Vo red bi bile vakvite strate{ki zamisli na NATO-~elnicite i nivnite sojuznici, no samo dokolku istite ar{ini za kroewe i prekrojuvawe se primenuvaat vrz site legalni i nelegalni subjekti aktivni na Balkanot.

Sepak toa ne e taka. Dobro potvrdeni izvori prenesuvaat v~udoviduva~ki informacii za jakneweto na albanskite paramilitarni edinici koi sega se pod zakrila na Kosovskiot za{titen korpus za koj pak znaeme deka e pod jurisdikcija na Obedinetite nacii. Naskoro albanskata vojska na Kosovo, olicetvorena vo KZK treba da broi pove}e od 50.000 odli~no vooru`eni i obu~eni pripadnici. Istite izvori i podatoci govorat deka so takvata zavidna brojka korpusot na ^eku se podgotvuva da vodi borbi na dva fronta - jugot na Srbija i severna Makedonija, bidej}i se pretpostavuva deka sudiri na Kosovo pove}e ne bi mo`elo da ima poradi prisustvoto na trupite na KFOR. Edinicite za takvata namena vo momentot se smesteni vo Gwilane. Po scenarijata na Kosovskiot korpus vo akciite bi se vklu~ile i silite na t.n. Osloboditelna vojska na isto~no Kosovo, odnosno nekoga{nata OVPMB.

Kako interesna informacija se naveduvaat i podatocite koi govorat deka vo momentov KZK broi okolu 24.000 lu|e od koi okolu 15.000 se vo gotovnost, a 9.000 se anga`iraat po povik. Glavniot {tab na Korpusot e smesten vo Pri{tina i vo negoviot sostav se slednite edinici: Gradska grupa za brzo reagirawe, Otsek za bliska za{tita, Edinica za brzo reagirawe, Centar za obuka, Akademija, Ceremonijalna organizacija i Orkestar. Te~e fazata na sozdavawe deset brigadi od po 1.500 lu|e, pet pe{adiski bataljoni, tri ~eti minofrla~i so kalibar 82 mm, tri ~eti protivvozdu{na odbrana, dve in`eneriski ~eti, kako i pozadinski vod. Ako na seto ova se dodade i policiskata akademija vo Vu~itrn, toga{ jasno e deka stanuva za respektabilna voena sila. Interesno e toa {to pripadnicite na Korpusot aktivno se podgotvuvaat za protivoklopna borba. I sega po seto ova se postavuva pra{aweto protiv kogo edinicite na Agim ^eku }e se borat? I u{te edno pra{awe: zo{to multinacionalnite edinici na NATO rasporedeni vo pokrainata go dozvoluvaat seto toa, ne daj Bo`e pak da go poddr`uvaat? Ottuka, ako NATO stratezite gi znaat vakvite okolnosti, a gi znaat i toa mnogu podobro od nas, zo{to insistiraat na rapidno namaluvawe na voenite kapaciteti na Makedonija i Jugoslavija kako vo `iva sila taka i vo tehni~ki orudija? Dali toa nekomu treba da mu odi vo prilog i komu?

Razuznuva~kite podatoci govorat deka povremenite incidenti vo ju`na Srbija se najavuvaat za krajot na juli, no i deka seto toa zavisi od slu~uvawata vo Makedonija kade se podgotvuva izborniot proces. Idejata za proglasuvawe slobodna teritorija vo zapadniot del od Makedonija na samo ~ekor ili dva do odr`uvaweto na izborite e voved vo novi isku{enija za nestabilnost na ovie prostori koi imaat samo edna edinstvena cel - ostvaruvawe na soni{tata od mra~niot devetnaesetti i dvaeesetti vek za golemi dr`avi. Voenite eksperti na mladata makedonska vojska, no sepak so dolg sta` vo iskusnata Jugoslovenska narodna armija, aktivno treba da gi vpregnat sopstvenite kapaciteti za eliminirawe na opasnostite koi n# demnat i vo ova vreme za koe mislevme deka }e bide podobro od ona do v~era. Novite turbulencii }e morame da gi neutralizirame vo sorabotka so partnerite koi imaat srodni problemi. Besperspektivnosta i predavstvata da gi ostavime zad nas. Tie n# donesoa na ovaa pozicija na koja sme deneska. Mestoto sekomu }e mu se odredi, no po operaciite koi pretstojat za stabilizirawe na balkanskite op{testva i nivno vra}awe na pozicijata kako pred devedesettata od minatiot vek.