INTERVJU
Aleksandar Dimitrov, portparol na Demokratska alternativa
BOGATA KAMPAWA ZA PEREWE MOZOCI
Razgovaral: Kokan STOJ^EV
- Toa {to go dozvolija trojcata makedonski t.n. potpisnici na Ramkovniot dogovor, zemjata ja vgradija vo edni binacionalni vodi. Ja gradat zemjata kako dogovor samo na Makedoncite i na Albancite {to dolgoro~no mo`e da bide {tetno za RM i za nejzinata idnina. Tie nastrana gi stavija gra|anite i demokratijata. Prakti~no toa poka`uva deka ako do 1990 godina Makedonija be{e ednopartiska dr`ava so site negativnosti, sega stana ~etiripartiska dr`ava.
MS: Gospodine Dimitrov, se pribli`uvaat parlamentarnite izbori. No,
sepak politi~kata slika (struktura) vo va{ata partija e sosema poinakva vo
odnos na onaa od vremeto koga taa se formira{e. Do`iveavte i slava i
padovi. Kako ja ocenuvate sega{nata situacija vo Partijata?
DIMITROV:
Sostojbata vo Demokratska alternativa e bez nekoi su{testveni promeni, iako vie spomnavte padovi, ako bea padovi. Nie izgubivme pratenici, no ne go zagubivme ~lenstvoto. Imame silna izgradena infrastruktura, pove}e od 55 op{tinski klubovi i desetici i desetici mesni klubovi. Prakti~no, za ova vreme od godina ipol od koga DA doblesno ja napu{ti vlasta, bidej}i taka im veti na glasa~ite vo 1998 godina, deka }e ja napu{ti vlasta po istekot na dvete godini dokolku ne uspee da realizira del od programskite opredelbi, atmosferata, sostojbite, elanot, podemot i verbata vo ideite na DA se mo{ne silno izrazeni kaj celoto na{e ~lenstvo. Mo`ebi spomnav deka samo tri procenti od ~lenovite izgubivme i toa nekoi bea uceneti za da ne ja izgubat rabotata i da moraat da pristapat kon t.n. otpadni~ki partii. DA se profilira kako partija so isklu~ivo gra|anski karakter. Partija koja ima dlaboko osmilslen, i {to e mnogu va`no, javno soop{ten koncept za izlez od dlabokata ekonomska, razvojna, socijalna, politi~ka, demokratska, ako sakate duri i bezbednosna i me|uetni~ka kriza. Nie ne se stesnuvavme da go go napravime toa vo sudbonosnata 2001 godina, bidej}i kako partija od opozicija javno gi soop{tuvavme na{ite gledi{ta okolu smiruvaweto na sostojbite, za potrebata za promena na Ustavot, pa ako sakate da ve potsetam bevme prvata partija koja jasno stavi do znaewe deka ne smee da dojde do bri{ewe na odrednicata makedonski narod od Preambulata vo Ustavot. Toa {to potoa se slu~uva{e samo poka`uva kolku onie ~etiri partii, ~etvorica lideri, koi vo nekoi kolumni gi narekov ~etvorica java~i na apokalipsata, zaedno so {efot na dr`avata, bea nepodgotveni da ja sogledaat su{tinata na krizata. Toa {to potoa se slu~i vo Makedonija, toa {to go dozvolija trojcata makedonski t.n. potpisnici na Ramkovniot dogovor, zemjata ja vgradija vo edni binacionalni vodi. Ja gradat zemjata kako dogovor samo na Makedoncite i na Albancite {to dolgoro~no mo`e da bide {tetno za RM i za nejzinata idnina. Tie nastrana gi stavija gra|anite i demokratijata. Prakti~no, toa poka`uva deka ako do 1990 godina Makedonija be{e ednopartiska dr`ava so site negativnosti, sega stana ~etiripartiska dr`ava.PREDAVNIK SI E PREDAVNIK
MS: Zo{to se slu~ija tolku turbulencii vo va{ata partija? Dali toa be{e odraz na slabosta vo sega{nata rakovodna stuktura ili vo pra{awe bea ambiciite i parite kaj dov~era{nite kolegi?
DIMITROV: Nie na mnogu pati sme ka`ale deka napu{taweto na pratenicite od partijata proizleze po izleguvaweto od vlasta. Nim im be{e mnogu dobro koga bea vo DA i koga na{ata partija participira{e vo vlasta. Ottuka sekoj dobronameren }e go izvle~e zaklu~okot deka vo site tri ili ~etiri fazi na napu{taweto na pratenicite od DA, preminite vo nezavisni ili vo druga partija, voop{to ne bea rakovodeni od idejni ili od politi~ki pri~ini. Tuka ednostavno dominira{e li~niot, ekonomskiot i grupniot interes na odredeni pratenici. Podocna toa poka`a deka nie za ovie skoro dve godini kolku {to sme ilezeni od vlasta, izgubivme ne pove}e od 700 do 800 ~lenovi.
MS: Zo{to dov~era{nite sopartijci bea nezadovolni od funkcioniraweto na DA? Najgolemite kritiki bea upateni tokmu na egejskoto lobi i na lu|eto bliski do Vasil Tupurkovski?
DIMITROV: Tie {to ja napu{tija partijata, osobeno pratenicite, lansiraa mnogu prikazni. Ova za egejskoto pra{awe, dosega ne sum go slu{nal. Najmnogu reagiraa na t.n. lo{a kadrovska politika, zaboravaj}i deka tokmu tie kako pratenici i nekoi kako visoki funkcioneri bea rezultat na taa kadrovska politika. No, da ne dol`am mnogu. Predavstvoto mo`ebi go sakaat nekoi lu|e, no predavnicite nikoj ne gi saka. Ottuka sekoe predavstvo {to tie go storile, mora da go opravdaat. Mora da najdat stotici na~ini da go objasnat, ili da se obidat sebesi da se opravdaat, za{to edna{ stanale predavnici. A edna{ predavnik, sekoga{ ostanuva predavnik.
MS: Od sega{en aspekt, dali ste poiskusni ili izleguvaweto na dov~era{nite kadri, ^edo Petrov, Natalija Markovi}-Dimova, Karangeleski, Klimovski i drugite vi ja konsolidiraa partijata?
DIMITROV: Po nekolkute fazi na izleguvaweto na oddelni pratenici napravivme seriozna analiza vo op{tinskite klubovi. Moram da ka`am deka prakti~no ednoglasno be{e osudeno predavstvoto. I toa govori za niv. Nie ne otstapuvame od na{ata linija. Taa javno e soop{tena i poka`uva deka so na{ata mo}, vizionersko gledawe na osmisluvawe na re{enijata i iznao|awe pravilni i vistinski pravci kako Makedonija da se razviva na site poliwa, nie prodol`uvame po toj pat.
MS: Ovaa slika na sudbinata na DA, od 1998 do 2002 godina, nalikuva na nekoj holivudski film vo koj odredeni akteri se nao|aat na vrvot od slavata, a kon krajot na filmskata storija se obiduvaat da ja spasat svojata kariera. Dali uspevate da se izdignete od dnoto, bidej}i bevte minister za nadvore{ni raboti, a sega ste ~len i portparol na DA?
DIMITROV: Prvo, s# e relativno vo `ivotot - i vrvot i dnoto. Vtoro, ako mene li~no me pra{uvate, jas ne dojdov slu~ajno za minister, bidej}i vo oblasta na nadvore{nata politika sum od 1979 godina. Edno vreme bev duri vr{itel na dol`nosta, ona {to denes se narekuva minister, pa ~etiri godini zamenik, a ostatokot potsekretar vo toga{niot republi~ki organ, od koj podocna se rodi MNR. Jas ne se kaam za toa {to sum go napravil i za ona {to ne sum go napravil mo`ebi vo dve-tri oblasti, a sum mo`el da go napravam dokolku bev malku poenergi~en, ponastoj~iv. No, dodeka bev minister, tie godini bea isklu~itelno dinami~ni i aktivni. Zo{to?
Prvo, koga dojdovme na vlast, uslovno da ka`eme, se soo~iv so edna katastrofalno lo{a me|unarodna pozicija na Republika Makedonija. Nas nikade ne nema{e vo odnosite kon EU, vo odnosite kon NATO, iako strate{ki i konsenzualno bevme svrteni kon ovie pra{awa. Imavme mnogu lo{i odnosi so sosedite. N# nema{e vo regionalnite inicijativi. Prakti~no bevme zatvoreni, za~aureni, blagodarej}i, uslovno govoram, na pozicijata na politikata na ekvidistanca {to do 1998 godina RM go prave{e. Prakti~no, za dve godini uspeav, od mestoto koe go nemavme nikade vo Evropa, duri ni vo Agendata, zatoa {to RM ne gi ispolnuva{e nitu osnovnite perfomansi za eventualno pribli`uvawe do evroatlantskite integracii, da dojdeme do eden Dogovor za stabilizacija i asocijacija. Toj e delo na DA, delo na ministerot za nadvore{ni raboti, a se razbira i na pretsedatelot na Partijata koj vo toa vreme kako zamenik-premier go vode{e pregovara~kiot proces so EU. Sega sosema e drugo pra{aweto. Za ovie dve godini otkako e parafiran Dogovorot, odnosno godina i dva do tri meseca otkoga sve~eno e potpi{an, so onie sme{ni patuvawa vo Luksemburg, Makedonija sega ne samo {to ne se dobli`uva, tuku naprotiv s# pove}e i pove}e se oddale~uva od ona {to zna~i evroatlantska integracija, struktura, kompatibilnost, principi i standardi {to moravme da po~neme da gi ispolnuvame kako te{ka makotrpna doma{na zada~a. Nas sega n# nema. I ako nam ni treba{e dekada i pol, mo`ebi i pove}e, za edno polnopravno ~lenstvo vo EUi NATO, sega toa vreme sigurno e udvoeno. Toa {to sega se pravi i se ka`uva deka sme na pragot na Evropa, ili se pravat nekakvi sme{ni "nonpejperi" za odlo`eno ~lenstvo vo NATO, toa e naso~eno samo za zala`uvawe na doma{nata javnost. Toa govori za edno impozantno neznaewe i nepoznavawe na rabotite vo me|unarodnata zaednica.
STRAVOT I UCENITE
MS: Republika Makedonija e vo politi~ki i op{testven haos, a Vie veruvate deka ako sami nastapite na izborite }e uspeete da vlijaete na vlasta. Kolku malite partii }e mo`at da ja kontroliraat i da vlijaat na vlasta?
DIMITROV: Dokolku imaat izgradeno stabilna programa, dosledna politika, malite partii mo`at mnogu da vlijaat. No, se razbira, s# zavisi od izbornite rezultati. DA u{te vo mart re{i da odi sama na pretstojnite parlamentarn izbori. Na{ite predviduvawa velat deka imaj}i ja predvid silnata struktura, faktot {to sme edinstvenata {to javno go izgradi tretiot pat, patot za gradewe na makedonskoto op{testvo kako gra|ansko, razvojno orientirano demokratsko op{testvo, DA }e uspee vo pretstojniot period {to doa|a. Nie mo`ebi sme edinstvena partija na Balkanot i vo Evropa {to dobrovolno se otka`a od vlasta. Smetame deka po izborite polti~kata karta }e se menuva, makedonskoto op{testvo }e se stabilizira.
MS: Ja kritikuvavte postavenosta na noviot sostav na DIK. Zo{to? Okolu ova pra{awe se nametnuva edna mnogu pogolema dilema. Dvajca dov~era{ni va{i pretstavnici ja iskoristija pozicijata i napreduvaa vo politi~kata kariera - edniot stana diplomat, a Karakami{eva vleze vo DC. Kako ja ocenuvate ovaa politi~ka dvoli~nost i karierizam?
DIMITROV: Mislam deka toa ne e zna~ajno za funkcioniraweto na Dr`avnata izborna komisija. Nie go kritikuvame posledniot sostav na DIK zaradi sledniov fakt: Vo noviot Zakon za izbori na pratenici vo ~lenot 125 se ocenuva koi partii se na vlast, a koi vo opozicija. DA vo 1998 godina, na poslednite izbori, na proporcionalnata lista ima{e dobieno 120.000 glasovi, SDSM 279.000, VMRO-DPMNE 312.000 glasovi. Slednite partii, DPA i NDP, na parlamentarnite izbori na proporcionalnata lista nastapija kako koalicija. I sega {to se slu~uva so prvoto primenuvawe na noviot Zakon. Dodeka site vo dr`avava, od Parlamentot do partiite i me|unarodnata zaednica, se za fer i demokratski i legalni izbori, tie go prekr{ija ovoj Zakon. Zo{to? Vo soglasnost so tolkuvaweto, bidej}i Zakonot mora se primenuva onaka kako {to e napi{an, tie izmislija deka DPA i PDP se vo edna nedefinirana koalicija vo koja nikoj ne znae kolku glasovi imaat ednite {to se partija na vlasta, a drugite na opozicijata. Perverzijata da bide u{te pogolema, PDP - partijata {to e vo opozicija - i den deneska sedi vo Vladata. Nie reagiravme na ova kr{ewe na Zakonot, bidej}i toa }e otvori prostor za celosno nelegitimen i nelegalen izboren proces. Za `al, toa }e se poka`e vo natamo{noto primenuvawe na Zakonot.
MS: Zo{to propa|aat obidite za sozdavawe na nekakov tret makedonski blok?
DIMITROV: Pra{ajte gi tie partii koi im se programite na tretiot pat. Mislam deka osven pridavkata {to samite sebesi ja prisvojuvaat deka se partii na tretiot pat, tie ne se ni{to drugo osven mali partii. Mali po idei, a nekade i po ~lenstvo. Vo kraen slu~aj tie }e se okrupnat i kako sateliti }e gravitiraat kon levata ili kon desnata pogolema partija. Ottuka, na{ite predviduvawa se deka site ovie turbulencii vo pomalite partii, lider-partii, pajton-partii, vo trkata za vlast, za pozicija, vo trka za soodvetni mesta na listite {to }e garantiraat siguren izbor za pratenik, }e gi zagubat nervite po {to }e se ispokaraat. Za niv idejata se izborite, a nekoi se javuvaat samo na sekoi ~etiri godini. Niknuvaat kako koki~iwa, a potoa gi nema. Za `al, nekoi pogolemi partii pravat sojuzi so niv, bu~no gi najavuvaat kako dobitna kombinacija, no toa e niven problem. Na{ite predviduvawa velat deka ovie sateliti na kraj po zakonot na gravitacija }e se spojat.
MS: Imame li, spored Vas, vo Makedonija normalni uslovi za sproveduvawe na parlamentarni izbori so ogled na bezbednosnata sostojba vo dr`avava?
DIMITROV: Realni se predviduvawata ili pretska`uvawata, iako ne bi sakal da se ostvarat, ovie izbori i pokraj verbalnata zalo`ba na mnogumina koi }e u~estvuvaat da bidat fer, demokratski i legalni, }e bidat ispolneti so site mo`ni uzurpacii: stravot, ucenata i potkupuvaweto. Setete se kakvi s# izbori imavme vo ovie desetina turnusi - pretsedatelski, lokalni, parlamentarni. Stravot, ucenata i zakanata silno }e bidat prisutni. Vtoro, }e imame bogata kampawa. Duri prebogata kampawa zatoa {to nekoi partii nema da `alat sredstva za t.n. mediumsko pretstavuvawe i perewe mozoci. Tie }e sakaat da bidat {to pove}e prisutni vo javnosta, a toa }e go pravat i onie {to sakaat da ostanat na vlast i onie {to treba da dojdat na vlast. Spored mene, tuka nema da ima golema razlika vo odnesuvaweto, odnosno vo zloupotrebuvaweto na politi~kata kampawa. Vo nea ne e isklu~eno i vlevaweto strav, bidej}i ve}e imame presmetki, tepa~ki i zakani. Tie }e nastojuvaat da se obeshrabri gra|aninot, da se upla{i, da ne glasa i da apstinira. [ansata na ovie izbori e gra|anite {to pomasovno da izlezat, bidej}i odlu~uvaat za sopstvenata sudbina, za sudbinata na tatkovinata. [ansata mora da se bara i vo me|unarodnite posmatra~i koi prakti~no mora da se prisutni na celata teritorija na Makedonija. Postoi opasnost da dojde do sudir i na simpatizerite na makedonskite golemi partii.
Opravduvawa
Predavstvoto mo`ebi go sakaat nekoi lu|e, no predavnicite nikoj ne gi saka. Ottuka sekoe predavstvo {to tie go storile mora da go opravdaat. Mora da najdat stotici na~ini da go objasnat, ili da se obidat sebesi da se opravdaat, za{to edna{ stanale predavnici. A edna{ predavnik, sekoga{ ostanuva predavnik.
Nikade n# nema
Za ovie dve godini otkako e parafiran Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, odnosno godina i dva do tri meseca otkoga sve~eno e potpi{an, so onie sme{ni patuvawa vo Luksemburg, Makedonija sega ne samo {to ne se dobli`uva, tuku naprotiv s# pove}e i pove}e se oddale~uva od ona {to zna~i evroatlantska integracija, struktura, kompatibilnost, principi i standardi {to moravme da po~neme da gi ispolnuvame kako te{ka makotrpna doma{na zada~a. Nas sega n# nema. I ako nam ni treba{e dekada ipol, mo`ebi i pove}e, za edno polnopravno ~lenstvo vo EUi NATO, sega toa vreme sigurno e udvoeno.
Obeshrabreni glasa~i?!
Stravot, ucenata i zakanata silno }e bidat prisutni. Vtoro, }e imame bogata kampawa. Duri prebogata kampawa zatoa {to nekoi partii nema da `alat sredstva za t.n. mediumsko pretstavuvawe i perewe mozoci. Tie }e sakaat da bidat {to pove}e prisutni vo javnosta, a toa }e go pravat i onie {to sakaat da ostanat na vlast i onie {to treba da dojdat na vlast. Spored mene, tuka nema da ima golema razlika vo odnesuvaweto, odnosno vo zloupotrebuvaweto na politi~kata kampawa. Vo nea ne e isklu~eno i vlevaweto strav, bidej}i ve}e imame presmetki, tepa~ki i zakani. Tie }e nastojuvaat da se obeshrabri gra|aninot, da se upla{i, da ne glasa i da apstinira. [ansata na ovie izbori e gra|anite {to pomasovno da izlezat, bidej}i odlu~uvaat za sopstvenata sudbina, za sudbinata na tatkovinata.