MAKEDONSKI GULAG

So najavenoto odr`uvawe na esenskite parlamentarni izbori partijata P (da povtoram, stanuva zbor za VMRO-DPMNE, no insistiram deka od celata kratenka im ostana samo bukvata P, zatoa {to se daleku od demokratska partija, u{te pomalku dr`at do makedonskoto nacionalno edinstvo, a najmalku se vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija), po~na, preku nejzinite kadri koi rakovodat so nekoi od ministerstvata, javnite pretprijatija, Carinata, NIP-ot, i od site rakovodni mesta kade taa partija ima vlast, da gi otstranuvaat od nivniot vidik site onie {to ne se soglasni deka partijata na Qub~o }e vladee najmalku 105 godini.

Koga vlastodr`ecot }e naide na sprotivstavuvawe kon negoviot stav i volja, bidej}i vo rakata go ima `ezloto {to simbolizira vlast, najlesno mu e da dade naredba na pot~inetite, nesoglasuva~ot da bide proteran od negoviot vidik. Taka bilo od vremeto na plemenskoto organizirawe na ~ovekot vo pe{terskiot na~in na `ivot, koga poglavarot, a podocna poglavicata ili vrhovniot sve{tenik, izdavale naredba eretikot da bide ekskomuniciran od zaednicata. Do dene{ni dni, metodot ostanal ist, se menuvaat samo formalnostite, sodr`inata e sekoga{ ista

Vo prakti~nata primena na toj model, Josif Visarionovi~ e {ampion, bez konkurencija, pa i zatoa negovoto vtoro prezime e sinonim za takvoto odnesuvawe na vlastodr{cite. Po smrtta na Lenin, Rusija zapadna vo mra~niot stalinizam samo zatoa {to vrhovniot komunisti~ki poglavar ne dozvoluva{e nekoj da misli poinaku od nego i Partijata, a kamo li javno da ka`uva {to misli ili kako deluva, privatno ili javno, seedno.

Prakti~nata realizacija na negoviot metod se mestata na koi toj gi proteruval svoite protivnici, koi toa navistina bile ili toj im prilepil takva etiketa, pote{ka duri i od najte{kata sudska presuda. Nobelovecot So`ewicin gulazite potoa gi opi{a vo negovite romani kako mesta kade {to vrvniot ruski, no i drug proleterski internacionalen intelekt, bile uni{tuvani so najdolnite metodi na politi~kiot primitivizam. Za da se razbere zo{to toa, vo toa vreme, bilo taka, treba da se ima na um deka Oktomvriskata revolucija vo Rusija be{e proces niz koj rabotnicite i selanite ja zedoa vlasta vo svoi race od dotoga{nite feudalno-kapitalisti~ki vlastodr{ci. Vo tie revolucionerni masi ima{e mnogu elan, mnogu nabiena energija, mnogu gnev..., no malku um, malku racionalni odluki, malku svesnost za vrednosta na poedinecot sproti kolektivniot primitivizam. Vo takvi uslovi umot mora da se povle~e pred silata na golemata koncentracija na grubata sila.

Bidej}i dr`avata, kako sistem, e golema i komplicirana, za vlastodr`ecot da se odr`i vo funkcija mora na klu~nite mesta vo nea da postavi svoi poslu{ni kadri. Vo uslovi na visok kvantitet, no nizok kvalitet, nema drugo re{enie, osven od lu|eto so malku obrazovanie i nisko ~uvstvo za civilizacisko i kulturno odnesuvawe i site drugi od taa nomenklatura, da napravi direktori, nivni zamenici i pomo{nici, rakovoditeli...

Vo Makedonija toj sindrom e genetsko nasledstvo. Istoriskite fakti ne se objasneti objektivno, za da mo`e ovoj problem da se sfati vo seta dimenzija. Kako, inaku, mo`e da se objasni paradoksot deka mnogu lu|e koi zaminale od prokolnatiot Balkan uspeale da napravat i li~na i profesionalna kariera, a so toa da ja pronajdat i li~nata sre}a koja gi opsipuva so, po malku zbunuva~ko, no prijatno zadovolstvo. U{te od prvite soznanija deka borbata protiv fa{isti~kiot i klasniot neprijatel }e dovede do pobeda, vo redovite na KPJ i partizanite se javi sindromot na uni{tuvawe na onie {to ne mislat i ne dejstvuvaat kako partiskiot sekretar ili voeniot komandant.

Vo te{kite napori za obnovuvawe na razurnatata i opusto{ena zemja sekoj prosvetlen um be{e zatemnuvan u{te na samiot start, dokolku ima{e poinakov stav od partiskiot sekretar.

Dali ima organski vrski pome|u DPMNE-ov{tinata i stalinizmot? Da, no i razliki {to go potvrduvaat prethodnoto. Prvata i najva`na e vo toa {to Qub~o i negovite ministri, direktori, zamenici, pomo{nici, na~alnici i sli~no, ne mo`at da formiraat logori kako ruskite gulazi, zatoa {to, pred s#, za{titata na osnovnite ~ovekovi prava toa denes ne go dozvoluva. Zatoa, tie toa go pravat vo forma na fizi~ko otstranuvawe na site koi mo`at da dadat ogromen pridones vo sevkupniot razvoj na dr`avata Makedonija.

Poznata praktika na sinot Daravelski e od Carinata da gi otstranuva site koi ne se so ~lenska kni{ka na negovata partija. Od carinarnicata Gevgelija gi pra}a na Blace, Tabanovce ili ]afasan, a od Kumanovo vo Struga. Od Ohrid vo Kriva Palanka, a od tamu vo Blato, kaj Debar.

Negoviot partiski "soborec", dov~era{niot ergen Qambe (taka go oslovuvaat negovite ohri|ani), kako generalen direktor na ESM od podru`nicite na ova Javno pretprijatie, no i od centralnata direkcija, so negovite neotpoviklivi, no bezargumentirani kadrovski re{enija otstrani sekogo koj ne e oboen so crno-crvenata partiska simbolika. Bez razlika dali stanuva zbor za nekoj elektro-in`iner so po{iroki performansi od na{ite makedonski, toj go pra}a vo HEC "[piqe", na primer, iako negovoto mesto e vedna{ do nego, od desnata strana, kako vrven sovetnik. No, Qambe znae deka toa ne smee da go dozvoli, bidej}i e svesen oti opasnosta e golema. Dimenziite na umot na elektro-in`inerot daleku gi nadminuvaat direktorovite i, ako Qambe dozvoli toj da sedi do nego, sjajot na mislata na proteraniot in`ener }e ja potemni negovata malodimenzionirana umstvena mo}.

Vo takvata primena na stalinisti~kata DPMNE-ov{tina predni~at mladite lavovi, kako {to e toa slu~aj, vpro~em, sekoga{ vo takvi procesi. Najsve` primer e neodamne{niot poteg na pretsedatelot na Upravniot odbor na NIP-ot, koga so potpis na nekolkute re{enija za prerasporeduvawe, ~lenovite na prethodniot rakovoden tim gi isprati na rabotni mesta {to se na odale~enost od 120 do 186 km od Skopje. Pritoa, toj, o~igledno, ne se konsultiral so negoviot pomo{nik za op{ti i pravni raboti, za toj da mo`e da mu uka`e deka, sepak, ima Zakon za rabotni odnosi, vo koj vakvoto re{enie e dopu{teno, dokolku firmata na tie vraboteni im obezbedi nadomest za prevoz, smestuvawe i ishrana, zatoa {to takvata rabota, spored Zakonot, za tie vraboteni, se smeta za terenska i tie nadomestoci mora da bidat predvideni i isplateni.

No, neli ({to bi rekol Qub~o) koga se ima vlasta vo racete Zakonot izgleda kako ne{to {to treba da mu slu`i na vlastodr`ecot, a ne na site podednakvo, kako {to e uredeno so Ustavot. Taka e vo sekoja partiska dr`ava. Dali stanuva zbor za stalinisti ili DPMNE-ovci, razliki ima malku. Se pokriva najgolemata istovetnost: kadrovskata politika, niz koja partijata jakne, no dr`avata neminovno i nenadomestlivo oslabnuva.