NON POSSIEDO UNA CASSA FISCALE!

Toa zna~i spre~uvawe na praktikata na dano~no zatajuvawe i prika`uvawe neto~ni podatoci za ostvareniot profit {to e prepoznatliva karakteristika na privatnoto stopanisuvawe. Na ovoj na~in se bogatat i sobiraat golemi profiti pooddelni kompanii, koristej}i gi i politi~kite kanali, pa i drugi sredstva da se prikrijat pred dr`avata. Smetkovodstvenata evidencija vo najgolem broj slu~ai i kaj malite firmi e "maskirana".

Onaka kako {to e koncipiran ovoj Zakon treba{e brzo da za`ivee i so nego da se vovede red vo uplatata na danocite. "Cvrstiot" stav na Ministerstvoto za finansii be{e 10 juli da bide definitivno krajniot rok za voveduvawe na kasite. Fiskalnite kasi go registriraat celiot promet taka {to ne mo`e da se zatai danokot.

Marketin{kata kampawa e precizno, stru~no izrabotena, skapa i intenzivna. Opfati i agresivna reklama na ponuduva~ite na fiskalnata aparatura. Mediumite se preplavija so propagandni poraki od ~etirite najgolemi ponuduva~i na fiskalnata aparatura: "David kompjuteri", "Duna", "Akcent" i "Makpetrol". Za kupuva~ite e najavena nagradna igra so mnogu vredni nagradi. S# {to treba da napravat e da gi sobiraat smetkite od prodavnicite izdadeni od fiskalna kasa i kuponite za nagradnata igra, normalno odbiraj}i prodavnici {to poseduvaat fiskalni ma{ini. Dobro obrabotena i smislena programa, no dosega bez zadovolitelen uspeh.

Zakonskata regulativa za onie koi nema da gi vovedat fiskalnite ma{ini nalo`i kazna od 250 do 300 iljadi denari, t.e. okolu 5.000 evra. Predvidena e i kazna zatvor za odgovornoto lice od 30 do 90 dena i pari~na kazna od 45 - 50 iljadi denari. Odzemawe na dozvolite za vr{ewe na dejnosta e u{te edna od rigoroznite merki so cel sozdavawe panika koja treba da rezultira so po~ituvawe na Zakonot.

Se planira{e fiskalizacijata da zavr{i za dva meseca.

Prvi opremata ja kupija "@ito Luks", "Vero", "Tineks", "Skopski pazar", "Zegin" koi se rangirani vo prvata grupa {to gi ~ine{e 20 - 60 iljadi evra. Do sredinata na juli bea instalirani 4.000 kasi kaj dvete grupi korisnici, od vkupno planiranite 50.000 aparati. Spored Upravata za javni prihodi se predvideni da se instaliraat 40.000 kasi kaj dvete grupi korisnici do krajot na godinava, a u{te 10.000 aparati slednata godina kaj taksistite i du}anxiite i so toa da zavr{i procesot na fiskalizacija vo zemjava.

Fiskalizacijata do`ivea vistinsko fijasko. Upravata za javni prihodi soop{ti cifra od dosega vovedeni 3.483 fiskalni aparati, {to e samo 7-8 otsto od planiranite. Epilogot po istekot na prolongiraniot rok od 20 dena za golemite trgovci i 5 dena za malite trgovci e javno priznanie na vlasta za neuspehot na fiskalizacijata.

Samo 2 otsto od malite du}anxii imaat fiskalni kasi, a 98 otsto ne go ispo~ituvale Zakonot. Tuka e i porazot od 8 otsto vovedeni aparati kaj golemite trgovci. Od planiranite 25.000 aparati instalirani se samo 2.000. Reformata potfrli i kaj malite i kaj golemite trgovci, no do seriozno zako~uvawe dojde i kaj golemite marketi, hoteli, restorani i kafuliwa.

Fiskalizacijata naide na golem otpor i revolt posebno kaj malite trgovci i zanaet~ii, koi izjavija deka nemaat dovolno pari za nabavka na skapata aparatura, a fiskalnite kasi mo`at da bidat i poevtini. Sledeni so pritisok na dano~nite inspektori, niz protesti baraa prolongirawe na rokovite koi bea prolongirani, no kasite ne se instaliraa. Nasproti tvrdeweto na Vladata deka fiskalnite aparati se prodavaat po cena od 200 za pomalite do 500 evra za pogolemite firmi, trgovcite argumentiraa deka nema poevtini od 300 evra i se dvojno poskapi od istite vo Grcija ili Bugarija. Postavija ultimatum do Vladata da se otka`e od fiskalnite ma{ini i deka ne e moment, vo vakva kriza vo zemjata, da se napravi dopolnitelno optovaruvawe koe vodi kon ponizok standard. Vladata na ova odgovori deka otporot ne e poradi cenata, tuku strav deka ve}e nema da mo`at da go zataat danokot, bidej}i cenite se daleku poniski od realnite. Kredit navistina be{e ponuden za onie koi poradi lo{ata finansiska situacija ne bea vo mo`nost sami da gi nabavat. Tuka vo presret im izleze "Makedonska banka", kako banka dosta bliska do VMRO- DPMNE, so ponuda na krediti za nabavka, pritoa poso~uvaj}i kon "David kompjuteri". Ova dava prostor da se zaklu~i deka nabavkite na fiskalnata aparatura e obid za partiski biznis. Protivnicite komentiraat deka ministerot Gruevski ja premina moralnata granica i preku ovoj Proekt sobira pari za izborite.

Borbata ne e zavr{ena. Malite trgovci, du}anxiite i taksistite }e baraat od Vladata odlo`uvawe na aktuelniot Zakon za registrirawe na gotovinskite pla}awa, smaluvawe na cenite na opremata. Ako ne, tie se podgotveni da odat i ponatamu so protesten miting vo Skopje. Porakata do Gruevski e deka e potrebna procenka na makedonskata realnost za sproveduvawe na vaka seriozna reforma, a ne brzopleto i so kusi rokovi.

Kako i da e, Vladata na Georgievski e uporna vo sproveduvaweto na ovaa nova dano~na ma{inerija. Da ne zaboravime deka n# o~ekuvaat izbori, a pred niv kampawi na partiite. A, za kampawite se neophodni pari. Vladeja~kata garnitura, o~igledno, mnogu dobro znae na koj na~in da si obezbedi sredstva za pohodot kon foteljite. Ama, kako {to sega stojat rabotite, s# po~esto }e go slu{a odgovorot na stopanstvenicite vo stilot na marketin{kata aparatura: