Padna vrednosta na konvertibilnite sertifikati na {teda~ite na TAT na Makedonskata berza koi vo prviot den na kotacijata se prodavaa za 44,69 otsto, a naredniot den za 42,5 otsto od nominalnata vrednost. Od Berzata objasnija deka ova e o~ekuvano poradi golemata ponuda od okolu 7.000 lica, pri {to avtomatski sledi pad na cenata. Ova predizvika zgolemuvawe na i onaka visokata ponuda na obvrznicite od deviznoto {tedewe i od denacionalizacijata, po {to padnaa i nivnite ceni. Za da porasne cenata na sertifikatite na Berzata, dr`avata treba da nudi poedine~no akcii, a ne celi paketi, {to }e ovozmo`i dostapnost za site {teda~i.

Pod pritisok na fabri~kiot sindikat na vrabotenite koi se voedno i akcioneri na 23 otsto vo FAS "11 Oktomvri", raspi{an e nov me|unaroden tender. Na noviot tender ne e opredelena po~etna cena i se prodava celiot imot. Vrabotenite insistiraat na realna cena na fabrikata, nasproti oficijalnata procenka na 9,2 milioni evra, zadr`uvawe {to pogolem broj vraboteni i prodol`uvawe so proizvodstvoto na avtobusi. Od prijavenite kompanii se o~ekuva bankarska garancija od 30.000 evra za proizvodstvenata celina, 20.000 evra za upravnata zgrada, a za benzinskata pumpa, magacinot, prodavnicata, kompjuterskiot centar i preostanatite objekti 1.000 i 5.000 evra. Vrabotenite smetaat deka tenderot za FAS e samo igra vo predizborniot marketing. Tie se otka`aa od najavenite protesti koi, spored niv, se apsurdni poradi godi{nite odmori na sudiite.

Tenderot za proda`ba be{e objaven vo juni, a prodava~ e Agencijata za privatizacija. Vo kapitalot ~ij dominanten sopstvenik e dr`avata so 70 otsto, vleguvaat: zgradata, imotot, pe~atnicata i 450 trafiki. Procenet e na 14,3 milioni evra, a dolgovite se 16 milioni evra. Se prodavaat 195.341 akcii so nominalna vrednost na edna akcija od 51,13 evra. Brojot na vraboteni vo NIP "Nova Makedonija" e 1.427. Za kupuvawe na zagubarot NIP "Nova Makedonija", dostaveni se ponudi od tri firmi. Staven e prigovor na tenderskata postapka, poradi nedozvolen vlez na interesentot vo pretprijatieto. Taka sega figurira samo edna ponuda zad koja, kako {to se doznava od neoficijalni izvori, stoi Lambe Arnaudov, direktor na ESM. Vsu{nost preku nego VMRO- DPMNE ja kupuva NIP "Nova Makedonija". Imeto na kupuva~ot bi trebalo da se objavi po nekolku dena, a proda`bata }e se izvr{i so blok-transakcija na Makedonskata berza.

Za sanirawe na nepovolnite sostojbi vo zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto, Ministerstvoto za zemjodelstvo nastapi so prezemawe na odredeni merki. Za bostanot }e ima pokrivawe na transportnite tro{oci po 2 denari za kilogram izvezen bostan, olesnuvawa koi }e gi dobijat onie {to prvi }e izvezat 5.000 toni bostan. Fondot za zemjodelstvo otkupi i dade na prerabotka 1.200 toni domat vo prerabotuva~kata industrija po cena od 8 -10 denari za kilogram. ]e se otkupat okolu 30.000 toni p~enica od privatnite proizvoditeli po cena od 12,5 denari za kilogram, koja sodr`i otkupna cena 10,5 denari i 2 denari stimulacija. Odobren e i Proekt avioprskawe za za{tita na {umite zafateni so bolesta borov ~etnik vo vrednost od 350 iljadi dolari.

Novi protesti i toa tokmu za vreme na izborite najavija rabotnicite od "Jugohrom", "Makedonka", "Godel", rudnicite "Zletovo", "Sasa" i drugi zagubari. Zakonot koj na rabotnicite od firmite zagubari so pove}e od 25 godini sta` treba{e da im obezbedi socijalna sigurnost do penzionirawe, Parlamentot ne go donese. Revoltirani, rabotnicite organiziraa protesti i blokadi na pati{tata, no i toa ne naide na razbirawe kaj vlasta. Re{eni da ne se otka`uvaat, sindikalcite od zagubarite, tokmu izborite gi odbraa kako pogodna meta za ostvaruvawe na barawata. Spored niv, proda`bata na "Sasa" ja koristi vlasta za predizboren marketing, za{to iako pregovorite so "Mitilineos" zavr{ija, dogovorot s# u{te ne se potpi{uva.

Ispolneti se del od barawata na vrabotenite vo MRTV, so potpi{uvawe na dogovorot pome|u direktorot na MRTV i pretsedatelot na [trajkuva~kiot odbor. [trajkot koj po~na na 10 juli staven e vo miruvawe, a za preostanatite barawa od Sindikatot tekovno }e se baraat re{enija. Soglasnost e postignata okolu zgolemuvaweto na platata za 10 otsto, ispla}aweto da bide najdocna do 15 sekoj mesec, prevozot i hranarinata da se dobivaat navreme i vedna{ da se isplati polovina od iznosot za regres za godi{en odmor.

Vo ramkite na Me|unarodnata konferencija na Balkanot vo Viena, ministerot za ekonomija, Besnik Fetai, potpi{a Deklaracija za privlekuvawe stranski investicii vo regionot. Toa zna~i promocija na investiraweto, postavuvawe osnovni principi na politikata za investirawe, nacionalni zalo`bi i me|unarodna poddr{ka za postignuvawe na nejzinite celi. Principite }e im pomognat na zemjite od regionot da privle~at stranski investicii, so {to }e se postigne razvoj na doma{nite pretprijatija i }e se podobri investicionata klima vo regionot. Treba da se ima predvid deka potencijalnite investitori na regionot gledaat kako na celina i zatoa potpi{uvaweto na Deklaracijata ima golemo zna~ewe.

Gradona~alnikot na Sveti Nikole ja raspu{ti lokalnata administracija i ja zaklu~i Op{tinata i najavi krivi~ni prijavi protiv Ministerstvoto za finansii i Vladata so obrazlo`enie deka ovie institucii ne gi prefrlaat zakonski predvidenite pari na op{tinite vo koi lokalnata vlast e od opozicijata. Voedno za ova gi izvesti i site stranski konzulati vo zemjava. Op{tinata }e raboti restriktivno, samo poradi obvrskite kon gra|anite, za itni slu~ai, zaverka na dokumenti i sl. Sekoja godina se ostvaruvaat s# pomali prihodi, nema pari za plata na vrabotenite, koi se prateni na prinuden odmor. Sega ostanaa i bez struja. Vo Op{tinata ne pristignuvaat pari od komunalni taksi, od re{enija, od danoci na imot koi Ministerstvoto za finansii treba{e da gi izgotvi do 31 mart godinava.

Vakvi prijavi }e podnesat i gradona~alnicite na [tip, Berovo i Ko~ani.

Vistinskite ekonomski pokazateli so koi se demantiraat {pekulaciite i lagite na VMRO- DPMNE ilustriraat: Spomenatata vladeja~ka partija pred izborite vo 1998 godina veti kontrolirana niska inflacija. Osven deflacijata vo 1998 godina od 1 otsto, ostvari inflacija od 5,8 otsto vo 2000 godina; 5,5 otsto vo 2001 godina i 3,1 otsto ovaa godina.

Veteno e sni`uvawe na cenite na proizvodite od zemjodelstvoto, prehranata i stokite za masovna potro{uva~ka i poevtinuvawe na vodata, strujata, telefonskite uslugi.

Porastot na cenite na elektri~nata energija za 9,4 otsto, na parnoto greewe za 18 otsto, mlekoto za 11,2 otsto, benzinot za 42,9 otsto, vodata za 10 otsto, telefonskite uslugi za 160 otsto i lebot za 26,3 otsto navistina zboruvaat za toa kako toj na svojot narod mu go "olesni" `ivotot.

Okolu140 milioni denari ili 2,5 milioni evra }e ~inat pretstojnite esenski parlamentarni izbori. U{te 20 otsto od ovie sredstva se planirani za nepredvideni tro{oci. Ova go poka`a presmetkata na Dr`avnata izborna komisija po usvojuvaweto na finansiskiot plan za izborite. Za pla}awe na nadomestoci na ~lenovite na izbornite organi potrebni se 75 milioni denari. Svoeto anga`irawe DIK go presmeta na 9 milioni denari, a za regionalnite komisii 7 milioni denari. Od tro{ocite za izboren materijal 45 milioni denari se za obele`uvawe na 1.700.000 glasa~i so sprej, za glasa~kite liv~iwa 17 milioni, a 5 milioni denari se za stru~no-administrativni raboti.

Najdocna do 1 avgust e krajniot rok za itna sredba na Sindikatot na policijata so Premierot i ministerot za finansii, so cel iznao|awe zaedni~ko re{enie za barawata na vrabotenite, ~ij{to revolt ima {ansa da premine vo {trajk. Vrabotenite vo MVR baraat zgolemuvawe na platite, kako i isplata na nadomestocite za no}en trud i prekuvremena rabota koi ne im se plateni celi dve godini. Platite vo MVR iznesuvaat od 7.500 denari kako najniska plata, 8.679 denari za srednistite, a za inspektorite so visoko obrazovanie - 10.515 denari. Za podatocite izneseni od dr`avniot sekretar za finansii, deka vo MVR se vnesuva golem iznos pari, Sindikatot obrazlo`uva deka tuka se opfateni site drugi tro{oci, pa duri i vooru`uvaweto.

Trista iljadi hektolitri nalivno vino se izvezeni za 34 pazari na Evropskata unija, so {to Makedonija ja ispolni dogovorenata kvota. Koli~inite {to dopolnitelno }e se izvezat na evropazarite, }e podle`at na carinski re`im. Ovaa godina se o~ekuva rod od 160.000 toni grozje, od koi 130.000 do 140.000 toni }e bide vinsko, a ostatokot trpezno grozje. Plasmanot }e se realizira i na doma{niot i na stranskite pazari. Iako godine{niot rod potfrli za okolu 40 otsto od planiraniot, izvozot }e se odviva kontinuirano, blagodarenie na zalihite na dovolno koli~estvo vino vo na{ite vizbi.