Na 22 juli popladneto be{e urnata stra`arskata kula na Kameniot Most vo Skopje. Rabotnicite koi rabotat na rekonstrukcija na mostot velat deka kulata se urnala otkako tie gi isekle `elezata od ogradata na koi se dr`ela kulata, po naredba na Vasil Iqov, konzervator od Gradskiot zavod za za{tita na spomenici, odgovoren za Kameniot Most.

Za Iqov pa|aweto na kulata voop{to ne bilo iznenaduva~ko, bidej}i nejzinata rekonstrukcija od 1964 godina ne bila soodvetno napravena i poradi toa taa bila nesigurna. Toj najavi deka kulata povtorno }e ja izgradat i toa so istite kamewa.

Direktorot na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata veli deka stra`arskata kula se urnala od nebre`nost i deka kamenite plo~i se iskr{eni i kulata ne mo`e da se rekonstruira.

Za pet godini od jad za zarobenite pari po~inale 500 {teda~i na propadnatata {tedilnica "TAT". Do ovie podatoci e dojdeno otkako zavr{ila postapkata za prijavuvawe na pobaruvawata za obes{tetuvawe, bidej}i 500 semejstva dostavile 500 posmrtnici za {teda~i {to ne do~ekale sami da si gi podignat parite, pa toa }e go storat nivnite zakonski naslednici, veli {teda~kiot lider Kire Kova~ev.

Spored Kova~ev koga na po~inatite od ovoj sindrom }e se dodade i brojot na {teda~i so naru{eno zdravje, "TAT" e makedonski ^ernobil.

"Site ovie novi sistematizacii i kategorizacii, vrz ~ija osnova se vr{i raspredelbata na sredstvata se nezakonski. Spored postojniot Zakon, vakvi sistematizacii ne postojat i vakva raspredelba ne mo`e da se pravi", istakna Blagoja ^orevski koj so dvaesetina svoi kolegi akteri go tu`i Dramski teatar. Tu`bata ja podnele poradi na~inot na koj se vr{i raspredelbata na dobienite 30 otsto vo masa za poka~uvawe na platite vo ovoj kolektiv.

Spored soznanija na "Dnevnik", vedna{ po vladikata Jovan, vo kanonsko i liturgisko edinstvo so SPC trebalo da pristapi i vladikata Naum so svojata Strumi~ka eparhija. No, po odredeni "razgovori", toj re{il privremeno da ja zamrzne taa odluka, za da ne mu na{teti na pretstojnite izbori na premierot Qub~o Georgievski, koj e negovo duhovno ~edo. Naum bil gotov toa edinstvo da go prifati vedna{ po izborite na 15 septemvri.

Makedoncite od Tetovsko ~ii firmi bea o{teteni vo voenite dejstva se `alat deka Vladata odbiva da im pomogne da gi obnovat stopanskite kapaciteti i svesno gi prinuduva da se iselat od toj kraj. O{tetenite tetovci velat deka {tetite gi prijavile u{te minatata godina i so dopis do Ministerstvoto za ekonomija pobarale procena, a odgovor ne dobile. Revoltirani od odnosot na dr`avnite institucii, nekoi od niv podnele t`ubi protiv dr`avata za pretrpeni {teti. Spored \or|i Trendafilov, portparol na Vladata, zasega nema plan kako da im se pomogne na ovie lu|e.

\or|i Ilievski, prv ~ovek na OK na VMRO-DPMNE za Debar, istakna deka odlukata za promena na imiwata na ulicite, mostovite, naselbite i gradskiot plo{tad na Debar e ~in na dema kedonizacija, bri{ewe na makedonskata istorija i ~in koj vodi kon gubewe na doverbata na zaednicite {to `iveat na ovie prostori so vekovi.

Toj dodade deka e pokrenata gra|anska inicijativa koja }e bide dostavena do Ustavniot sud na Republika Makedonija da se ispita ustavnosta na odlukata, so koja od vkupno 72 ulici se smeneti 51. Pove}e od 90 osto od ulicite dobile albanski imiwa povrzani so istorijata, kulturata i umetnosta na Albancite vo Debar, no i od Albanija i Kosovo.

Poradi nemawe koncesija za koristewe na Ezeroto, vo Ohrid se javuvaat mnogu lokalni gazdi. Edniot e Nacionalniot park "Gali~ica", potoa "Ohridski komunalec" i drugi. Vo takvi uslovi na pla`ite na potegot od hotelot "Park" pa s# do naselbata Pe{tani, ova leto se postaveni okolu 70 {ankovi.

Ohridskoto Ezero e vo sopstvenost na dr`avata, pa ottuka lokalnata samouprava ne mo`e da prezeme ni{to bez soglasnost na soodvetnite ministerstva vo Vladata. Poradi toa, Sovetot na Ohrid razmisluva za poveduvawe inicijativa za izmeni vo Zakonot za koncesii ili pak vo Zakonot za lokalna samouprava so {to gradot bi dobil pogolemo pravo vo koristeweto na Ezeroto.

Pred to~no 39 godini, na 26 juli 1963 godina, vo ranite utrinski ~asovi Skopje be{e katastrofalno razurnat od silen zemjotres. Epicentarot na zemjotresot be{e na samiot plo{tad "Sloboda", denes nare~en "Makedonija". Negovata silina be{e 6,1 stepeni spored Rihterovata skala, a spored Merkalievata 9 stepeni. Silniot zemjotres razru{i 30 do 40 otsto od objektite, no najtragi~no e {to odnese 1.300 ~ove~ki `ivoti, 4.000 gra|ani bea povredeni, a pove}eto od niv stanaa invalidi.