Vo Organizacija na Zavodot i Muzej na Grad Ohrid vo Pogradec se realizira terensko istra`uvawe na semejnite obi~ai na Makedoncite vo Pogradec i okolinata. Proektot e finansiran od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija. ^lenovi na istra`uva~kata ekipa bea Rubin Zemon, Marija Kanev~e i Olivera Mieva, site diplomirani etnolozi. Za `al, makedonskiot jazik mladite od ovoj region mnogu slabo go zboruvaat.

No, i pokraj s#, se ~uvstvuva proces na etni~ko budewe i osoznavawe na identitetot, {to treba da se iskoristi preku odr`uvawe kursevi, seminari, kampovi i sli~no za da se povrati izgubeniot identitet.

Na 28 juli godinava, vo bitolskoto selo Trnovo se odr`uva dvaeset i vtorata po red tradicionalna pograni~na sredba na narodite od Republika Makedonija i Republika Grcija, vo organizacija na Zdru`enieto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija so sedi{te vo Bitola.

Na Sredbata }e se pro~ita Deklaracija za polo`bata i pravata na Makedoncite vo svetot i sosednite zemji na dr`avata, a prisutnite }e gi pozdravi pretsedatelot na Zdru`enieto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, gospodinot Aleksandar Popovski.
Po kulturnata programa koja{to oficijalno zapo~nuva vo 10.00 ~asot, sledi op{tonarodna veselba so makedonski ora i pesni.

Pred makedonsko-gr~kata granica za vlez vo sosedna Grcija ~ekaat dolgi koloni avtomobili. Vakvata naezda od patnici na makedonsko-gr~kata granica mnogu pove}e se dol`i na mnogubrojnite turski gastarbajteri koi od Germanija i od drugite evropski zemji se vra}aat vo Turcija, otkolku na turistite {to patuvaat vo Grcija.

Gr~kite pograni~ni slu`bi, pak, zgolemeniot broj vozila na svojata teritorija gi propu{taa samo na dve lenti kaj Evzoni, od koi ednata e rezervirana za turisti~kite avtobusi.

Vo organizacija na Centarot za etni~ki istra`uvawa od Tirana, a vo ramkite na Proektot za etni~ka tolerancija, finansiran od Institutot otvoreno op{testvo - Soros, vo Trebi{te se odr`a tribina na tema "So`ivotot me|u Makedoncite i Albancite vo Golo Brdo". Promotor na ovaa tribina be{e Kimet Fetahu, Makedonec od Golo Brdo, inaku profesor na Rudarskiot fakultet vo Tirana i pretsedatel na Dru{tvoto na Makedoncite "Mir" so sedi{te vo Tirana.

Fetahu uka`a na faktot deka Makedoncite vo Albanija ne gi u`ivaat ni minimalnite gra|anski prava {to gi imaa vo vremeto na re`imot na Enver Hoxa, i ovaa makedonska asocijacija }e bara da se vovedat emisii na makedonski jazik na Dr`avnata radiotelevizija kako prilog kon za~uvuvawe na kulturniot identitet na makedonskata enti~ka zaednica vo Albanija.

Poradi vizniot re`im na Bugarija i Romanija so EU, romanskite i bugarskite ilegalci re~isi gi nema na makedonsko-gr~kata granica. No, Albancite kontinuirano pristigaat na ilegalniot pat od Albanija i od Kosovo preku Makedonija vo sosedna Grcija.

Minatata nedela grani~nata patrola na ARM kaj selo Stojakovo, Gevgelisko otkri desetina jugoslovenski dr`avjani pri obid ilegalno da se prefrlat na gr~ka teritorija. Stanuva zbor za Albanci od Kosovo koi kaj Kumanovo ilegalno vlegle vo Makedonija, a potoa se upatile kon jug.

Minatiot vikend ka~a~ki bandi od Republika Albanija izvr{ile razbojni{tvo vo gostivarskoto selo @u`we i ukrale 160 ovci. Dve nepoznati lica go presretnale me{taninot Garip i otkako ka`ale deka se od Albanija, so avtomatsko oru`je ispukale nekolku kur{umi. Potoa mu gi ukrale ovcite i izbegale vo Albanija. Policijata po dokumentiraweto na slu~ajot nastanot }e go prijavi kako grani~en incident.

Na grani~niot premin Bogorodica na makedonsko-gr~kata granica, Medicinskiot centar vo Gevgelija primi humanitarna pomo{ vo vrednost od 155.000 dolari od nevladinata organizacija "Epapsi" od Republika Grcija.

Pomo{ta se sostoi od hrana i lekovi {to gi obezbedilo Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Grcija. ^lenot na rakovodstvoto na ovaa humanitarna organizacija, Manoli Kacikos istakna deka vakvata pomo{ }e prodol`i i vo narednite tri godini.