GOLEM TURISTI^KI BRAN NA KRAJBRE@JETO

Najavite za golem turisti~ki bran stanaa vistina. Ohrid ova leto go do~eka so okolu 30.000 kreveti od koi nad 4.000 se vo komercijalni objekti, isto tolku vo avtokampovite i 10.000 vo privatniot sektor. Letuvalcite vo privatniot sektor pla}aat po pet evra, petnaeset evra e smestuvaweto vo odmorali{tata, dodeka vo komercijalnite objekti cenite se okolu 23 evra. Imixot na evropsko letuvali{te se nametnuva so obidot na procvetuvawe na malite hotel~iwa dol` ohridskoto krajbre`je kako {to se "Milenium Palas", "Lebed", "^ingo", "Don Vito" i drugi. Novina ovaa godina se i {ankovite na pla`ite i zabavite koi traat do besvest. Vo zavisnost od dlabo~inata na pari~nikot, turistite mo`at da si go organiziraat denot i da si obezbedat sekakvi zadovolstva. Restoranite, kafuliwata, piceriite, uli~nite prodavnici se na raspolagawe za prehrana i osve`uvawe. Mo`e da se obezbedi obrok za pedeset, no i za pove}e od petstotini denari. No, ne se retki ni onie koi so piperkite, domatite i sopstvenata skara si pravat vistinska gozba. Ova leto cenite na vonpansionskata potro{uva~ka se kako minatata godina, a isklu~ok se diskotekite i {ankovite na otvoreno, kade cenite na pijalacite se povisoki i se pribli`ni so onie vo Skopje. Za razlika od minatite leta, ohri|ani spored ovogodi{nata qubeznost ve}e ja nau~ile lekcijata za odnesuvawe kon gostite, a toa osobeno se odnesuva na doma{nite gosti.

OHRIDSKO LETO

Zabava mo`e da se najde za se~ij vkus i vozrast. Ponudata na "Ohridsko leto" e zadovoluva~ka, a ne se za potcenuvawe ni muzi~kite spektakli za mladite vo avtokampovite "Gradi{te" i "Qubani{ta". Za umetni~kite du{i na raspolagawe se i nekolkute izlo`beni saloni i galerii, kako i muzeite so izlo`enite unikatni predmeti. Vesta deka kvalitetot na vodata vo Ohridskoto Ezero e na visoko nivo vlijae{e vo pozitivna nasoka vrz zgolemuvaweto na posetitelite, no ostanuva zabele{kata za bavnoto odvivawe na grade`nite raboti vo centralnoto gradsko podra~je. Vo ekot na glavnata turisti~ka sezona Ohrid nalikuva na golemo gradili{te. Intenzivno se raboti na del od turisti~kiot bulevar kaj stariot gradski ~inar i na ulicite okolu Gradskiot pazar, edno od najfrekventnite mesta. Za Ohrid ostanuva problemot so parking za avtomobilite i voveduvaweto naplata od 50 denari za parkirawe. Pametni ohri|ani se setile so naplata za parkirawe da sozdadat nekojsi red vo haosot od avtomobili parkirani vo samiot centar kaj pristani{teto vo Ohrid. Za razlika od minatite godini ova leto zgolemen e brojot na gostite od stranstvo, pa taka gradot povtorno nalikuva na onoj od pred vojnite {to go zafatija Balkanot. Za 250 do 400 denari mo`ete da napravite edna pro{etka so kaj~e do Sveti Jovan Kaneo, a crkvite i manastirite na ova par~e makedonska po~va se vistinsko bogatstvo i retkost vo svetski ramki. Edinstveno ru{ewe na ovaa turisti~ka idila e so organiziranite mitinzi i predizborni kampawi na politi~kite partii koi ne sfa}aat deka lu|eto se tuka dojdeni da se odmoraat, a ne da slu{aat demagogii i politi~ki marketin{ki brborewa.

So kaj~e vo pro{etka po ohridskoto krajbre`je

Kvalitetot na vodata vo Ohridskoto Ezero e na visoko nivo

Novitet - {ankovi pokraj pla`ite

Pulsot na gradot najmnogu e opipliv vo ve~ernite ~asovi koga niz ohridskite uli~ki nema kade "igla da se frli". [to li ne mo`e da se vidi i kupi niz ohridskite uli~ki. Od imitirawe nepodvi`ni voso~ni figuri, pa do `ongleri i pripitomuva~i na golemi zmii. Se nudat razni suveniri za spomen i umetni~ki sliki so ohridska arhitektura, pa s# do najrazli~ni drebulii koi asociraat na Ohrid. Sigurno deka Ohrid nema da bide Ohrid ako ne ponudi od uli~nite mini-krofni koi se prodavaat kako alva, no tuka e i poznatata ohridska pastrmka koja{to, sepak, e mnogu "solena".

Muzika se slu{a od sekoe del~e na gradot. Muzi~arite, estradnite umetnici, se rasturaat od "tezgi". Starata gradska arhitektura so poseben {arm mami i mo`no e da se zaluta po kaldrmiranite uli~ki i so voshit da se gledaat ubavinite na ovoj beloezerski grad.

Za razlika od Ohrid, gradot na bra}ata Miladinovci, Struga, e za nijansa so pomala frekvencija na turisti. Sepak, ne zaludno se veli deka "kako Struga nema druga", bidej}i i ovoj grad ne e za potcenuvawe vo turisti~kata ponuda. Za istaknuvawe se ubavite pla`i koi se vo samiot grad, kako i sredenite parkovi. Ostanuvaat zabele`livi i crte`ite so stihovi od Zbornikot na Miladinovci so koi e ukraseno i razubaveno sekoe kat~e vo dol`ina na stru{kata pla`a. Za razlika od svoite sosedi, stru`ani so nesebi~na qubeznost i gostoprimstvo gi pre~ekuvaat i uslu`uvaat gostite, a takvata tradicija ne e smeneta so godini. Gurmanite mo`at so zadovolstvo da u`ivaat vo stru{kite specijaliteti vo kafean~iwata koi se locirani so pogled na Crn Drim.

Gradot, isto taka, e zbogaten so ubavo uredeni i moderni trgovski centri. Vo ovoj period na tropski gore{tini prijatno osve`uvawe e prestojot na ohridskata riviera, kade mo`e da se sretnat i poznati faci od politi~kata scena, no i lu|e od estradata i od kulturata. Najmladite mo`e da u`ivaat vo zabavnite centri, ringi{pilite, toboganite i lula{kite koi im se na raspolagawe.

Ugostitelite, spored posetenosta, mo`at da si gi trijat racete, no ostanuvaat i zabele{kite od strana na voza~ite na kaj~iwa deka sezonata e slaba, lu|eto nemaat pari i deka tie nemaat golem }ar od nivnite uslugi. Pokraj seto ova, ostanuva i zadovolstvoto deka parite za odmor se potro{eni vo sopstvenata, a ne vo nekoja druga zemja koja ne n# priznava - ni kako narod, ni kako dr`ava!