KULTURA
"Makedonski duhovni konaci" - vredna publikacija
SAKRALNI SVETILI[TA SO MILENIUMSKI @IVOT
Pi{uva: Mileva LAZOVA
- Arhitekturata, fresko`ivopisot, ikonopisot, rezbata, rakopisite i primenetata srednovekovna umetnost voedno se nosa~i i ukras na mostot koj go povrzuva minatoto, sega{nosta i idninata.
- Ona {to nedostasuva vo knigata, spored akademik Cvetan Grozdanov, e kni`evnata istorija, dejnosta na onie monasi, skriptori, avtori koi{to vo ovie centri tvorele.
N
eodamna vo duhovniot hram "Sv. Joakim Osogovski" be{e promovirana monografijata "Makedonski duhovni konaci" ~ij avtor e m-r Biljana Printoska. Ovaa monografija e vsu{nost prvo delo od edna pogolema edicija koja Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija }e ja izdava so cel da se prezentira makedonskoto kulturno i duhovno nasledstvo.
Pojavata na ovaa kniga od edicijata pretstavuva edno golemo prijatno iznenaduvawe, bidej}i popolnuva edna ogromna praznina vo na{ata izdava~ka dejnost vo onie duhovni mostovi koi treba kone~no da gi povrzat izminatite mileniumi i ona {to e sega{nost.
Na po~etokot na knigata zastapena e karta na Makedonija na koja se odbele`ani najinteresnite manastirski kompleksi, a isto taka vnatre{nosta na knigata izobiluva so fotografii od manastirite, ikonite, konacite... Istorijata, arhitekturata i `ivopisot na manastirite "Sv. Leontie" vo s. Vodo~a, "Sv. Bogorodica" vo s. Eleusa, "Sv. Naum", "Sv. Jovan Bigorski", "Sv. Joakim Osogovski", nivnata veli~estvenost potencirana so ubavinata na prirodnoto opkru`uvawe, ja so~inuvaat sodr`inata na knigata "Makedonski duhovni konaci". Knigata e otpe~atena na makedonski i angliski jazik, a vo idnina slednite izdanija se o~ekuva da bidat prevedeni i na francuski i germanski jazik.
Manastirot "Sv. Leontie" vo s. Vodo~a
Ikonostas vo crkvata "Sv. Naum"
Akademik Cvetan Grozdanov, koj be{e promotor na knigata, potencira{e deka eparhiite vo Makedonija izobiluvaat so takvi monumenti koi odamna se dostojanie na celokupnata nauka vo svetot kako remek-dela koi se predavaa na najuglednite katedri vo svetot. Istovremeno zabele`a deka ovie vredni spomenici koi po svojata vrednost se po~ituvani vo svetot i se prou~uvaat 200 godini nanazad, pretstavuvaat duhovni svetili{ta so mileniumski `ivot koj zapo~nuva vo
IX vek. Vo niv se odvivala bogata kni`evna, skriptorska dejnost na monasite, mesto kade tvorele zna~ajni imiwa. Vo vrska so toa, Grozdanov gi zamoli izdava~ite i avtorot, so vakvi podatoci da bidat dopolneti izdanijata na germanski i francuski jazik {to se podgotvuvaat za pe~at, i da se vmetnat neophodnite bibliografski podatoci za avtorite koi ja istra`uvale i objavuvale trudovi od ovaa oblast. Osven zabele{kite na akademik Grozdanov, toj govore{e i za istorijata na manastirite.Skoro site se vtemeleni i zapo~nale mona{ki `ivot od
IX vek, podatok koj{to govori za kontinuitet, tradicija i golemi duhovni sodr`ini zaedno so arhitektonski, likovni i primeneti sodr`ini koi{to se mnogu po~ituvani vo celiot svet, veli akademik Grozdanov. "Sveti Naum" e vtemelen na samiot premin od IX vo X vek li~no od Sveti Naum kako igumen na manastirot. "Sveti Jovan Bigorski" spored tradicijata e vtemelen vo vremeto na Car Samoil, deka Vodo~a ima tradicija koja prethodi na Car Samoil i toa zadira vo najstarite stranici na hristijanstvoto na makedonskiot narod u{te pred IX vek. Vequsa e eden od sredi{nite spomenici na `ivopisot na Makedonija od krajot na XI vek, a Sveti Joakim Osogovski pripa|a na plejadata `iteli makedonski i slovenski, ~estopati neutralno spomenuvani kako balkanski i srednovekovni od tie {to se sramuvaat da go stavat imeto makedonski. Site tie `iteli }e bide normalno vo na{ata istoriografija da bidat tretirani kako prvi na makedonski teren koi so svojot kult bez terorizacija se nametnale vo svesta i duhovnosta na makedonskiot narod.
Manastirska ~e{ma
Kutija za kivot za mo{ti, delo na zografot Di~o, 1848 godina
Manastirski konak vo kompleksot "Sv. Joakim Osogovski"
Igumen Metodij Zlatanov govore{e za toa {to zna~i manastirski `ivot, za istorijata na manastirskoto `iveewe i za svesta koja{to rabotela na sozdavaweto na taa ubavina.
Mona{kiot stil na `iveewe ne e nekoj nepriroden, maksimalisti~ki ili postrog vo odnos na `ivotot, tuku deka e toa za ~ove~kata priroda najsvojstven i originalen na~in na `iveewe, veli igumen Zlatanov. Manastirskite kompleksi koi mnogu ~esto nalikuvaat na vistinski gradovi vo sebe ja imaat istata urbana struktura. Pojavata na manastirskite zaednici i `ivot ne e rezultat na potrebata da se sozdava nekakov paralelen svet nasproti aktuelniot, tuku da se oblikuva mesto spored verata, potrebite i estetskite kriteriumi. Manastirite se plod na verata, qubovta, `ivotot na konkretnite li~nosti koi gi osmisluvale, gradele, `iveele i `iveat.