Majka sum na edno, edinstveno dete od 26 godini, koe boleduva od tumor vo glavata. Cela nedela go {etam Klini~kiot centar na medicinskiot fakultet vo Skopje.

Od tri kompjuteri dva se rasipani, raboti kompjuterot samo na Klinikata za nervni bolesti - stacionarno. Tamu mi zaka`uvaat pregled na kraj na avgust 2002 godina. Taka, odej}i razbrav deka kompjuterite bile namerno rasipani. Vo gradot Tetovo eden prijatel na gospodinot Xaferi ima privatna ordinacija, pla}awe vo ke{, a zarabotkata se deli.

Doznavame deka na den 21 juni 2002 godina vo 8 ~asot se podgotvuva operacija na soprugata na premierot Qub~o Georgievski. Vo eden den na ~etvrti kat na hirur{kata klinika, soba br. 5 se opremuva generalno, se varosuva, se postavuva telefon i klimatizer i seto toa vo eden edinstven den.

Pra{uvam od koi pari (narodni-siroma{ni)? Pari za popravka na kompjuterite nema.

Gospo|ata Sne`ana Georgievska po operacijata ostanuva 3-4 ~asa vo opremenata soba, celata ekipa se seli kaj Premierot doma.

Nemam protiv. Treba i taa da se le~i, `ol~ka mo`e da prsne i da se izlee.

Se pra{uvam so golema bolka vo du{ava kade e obi~niot makedonski narod da se le~i. Pari nemame, `ivotot ni stana pekol. Da kradam, ne znam od kade? Do koga }e se onepravduva i omalova`uva obi~niot gra|anin. Kade se ~ovekovite prava, verojatno vo xungla ili vo {uma.

Ova go pi{uvam i sakam da mu ka`am na ovoj moj makedonski narod da razmisli za kogo da go dade svojot glas za izbori. Za ubijci, du{ovadci, kradci i la`ovi.

Do koga privilegii, mito i korupcija?

Svetskiot makedonski mladinski kongres (SMMK) ja pozdravuva idejata na Sovetot na Op{tinata na Novo Selo ([tipsko) za promena na imeto na naselbata vo Aleksandrija.

Vo interes i afirmacija na makedonskiot etni~ki, jazi~en, kulturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo i prostor Svetskiot makedonski mladinski kongres (SMMK) }e ja otstapi i manifestacijata "Denovi na Aleksandar Makedonski" (koja sega tradicionalno se odr`uva vo poslednata prestolnina na makedonskata monarhija i kulturno-duhoven centar Ohrid) i kompletno }e ja premesti vo idnata Aleksandrija, odnosno sega{no Novo Selo.

Gospodine Le Roa! Celata makedonska javnost, a osobeno nie koi `iveeme vo Tetovo i Tetovsko, so iskreni simpatii i zadovolstvo go ocenivme Va{eto prisustvo na tretata tribina "Ima li nade` za Tetovo i Tetovsko" odr`ana na 12 april 2002 godina vo Tetovo.

Na{eto zadovolstvo be{e posebno potkrepeno so Va{ata izjava deka "mora da ima nade` za Tetovo koe mora da prodol`i da funkcionira i da `ivee kako multietni~ki grad i deka na slednata tribina }e gi dovedete na zaedni~ka masa i liderite na albanskite partii, potpisni~ki na Ramkovniot dogovor, a koi ja poseduvaat kompletnata lokalna vlast vo Tetovo i Gostivar", kako preduslov za me|usebno razbirawe, so`ivot i multetini~ki karakter na Tetovo i Tetovsko.

Vo me|uvreme se obiduvavme preku redovni kontakti da Ve potsetime na prezemenata obvrska za realizirawe na tolku o~ekuvanata ~etvrta tribina, na koja bi u~estvuvale i politi~kite subjekti koi izostanaa na prethodnite tri tribini, iako sekoga{ bea redovno kaneti.

So polno razbirawe za Va{ata prezafatenost i anga`irawe osobeno pri donesuvaweto na paketot izborni zakoni, Delovnikot za rabota na RM i drugite obvrski koi proizleguvaat od Ramkovniot dogovor, morame da izrazime razo~aruvawe od Va{eto ignorirawe i nezainteresiranost za implementacija na Ramkovniot dogovor vo delot {to podrazbira celosna i vistinska reintegracija na celata teritorija na RM, vra}awe vo svoite domovi na proteranite Makedonci, popravka na nivnite domovi, doznavawe na vistinata za dvanaesette kidnapirani Makedonci, a pred s# celosno i bezuslovno prekinuvawe na vooru`enite incidenti i vra}awe na mirot i bezbednosta vo site krizni regioni.

Vie iska`uvate neskrieno zadovolstvo {to izborite vo RM }e se odr`at na 15 septemvri 2002 godina, no nie argumentirano i so sigurnost tvrdime deka sega{nite sostojbi vo Tetovo i Tetovsko ne garantiraat fer, demokratski, nepristrasni, a pred s# bezbedni izbori. Vo taa nasoka Blokot na makedonski partii i zdru`enija sepak Vi se zablagodaruva na dosega{nata sorabotka pri {to morame da iska`eme otvoreno razo~aruvawe od Va{ata pristrasnost vo odgovornata misija na me|unarodnata zaednica koja mo`e trajno da ja zape~ati sudbinata i idninata na na{ata zemja.

O~igledno deka na tetovci im pretstoi neizvesna sudbina i potreba od vlo`uvawe na ogromni napori za me|unarodniot faktor da prifati (za razlika od potpisni~kite na Ramkovniot dogovor) deka mnogute privilegii {to pod neviden pritisok gi obezbedi za Albancite vo RM so sramniot Ramkoven dogovor (i ne samo nego) }e pretstavuvaat problem ne samo za RM, tuku i po{iroko za Balkanot i Evropa.

Zakonot za Lokalna samouprava kone~no gi postavuva vo potpolna inferirorna polo`ba Makedoncite koi vo Tetovo, Gostivar i drugi edinici na lokalna samouprava pretstavuvaat malcinstvo.

Ete zatoa gospodine Le Roa najotvoreno }e Vi pora~ame deka so svoeto negativisti~ko odnesuvawe kon Makedoncite vo Tetovo i Tetovsko na eden mnogu perfiden na~in go stimulirate etni~koto ~istewe na Makedoncite i sozdavawe na uslovi za kantonizacija i federalizacija na RM.

Povr{niot i konfuzen izve{taj (o~ekuvan so nedeli) na {vedskiot ambasador, gospodin Lars Vahlund, kako pretsedatel na Komisijata za kidnapirani i is~eznati lica treba da Ve zagri`i i zasrami, bidej}i toa e Komisija na EU, a Vie ste nejzin najvisok pretstavnik vo RM.

O~igledno vakvoto Va{e odnesuvawe e osnovna karakteristika na dr`avi koi{to pretstvuvaat PROTEKTORATI ili brzo se dvi`at vo taa nasoka.

Sigurno deka vo nekoja prilika }e morate da & se obratite na makedonskata javnost za da & go objasnite Va{eto dvoli~no odnesuvawe.

Narodnoto Dvi`ewe za Makedonija so golema zagri`enost gi primi vestite za za~esteni pojavi na nasilni~ko odnesuvawe prosledeno so smrtni slu~ai na mladi lica, kakov {to be{e i posledniot slu~aj vo Vinica. Militarizacijata na duhot vo makedonskata stvarnost kako edna od direktnite posledici na voenata kriza e mo{ne opasna tendencija koja zemjata ja turka vo sostojba na anarhija i mo`e da predizvika nejzina destabilizacija.

Zatoa NDM bara nadle`nite dr`avni organi da se oslobodat od partiskite stegi i da ja izvr{uvaat svojata ustavna i zakonska funkcija vo prevencija i sreduvawe na vakvite sostojbi. Kako prv ~ekor kon toa se nalaga potrebata od pokrenuvawe {iroka akcija za sobirawe na oru`jeto {to gra|anite nelegalno go poseduvaat.

Neodminliva uloga vo smiruvaweto na sostojbite imaat i politi~kite partii vo zemjata od koi barame napu{tawe na voinstvenata retorika i populisti~ko odnesuvawe, osobeno sega vo predizborniot proces koj o~ekuvame da pomine vo mirna i demokratska atmosfera.

Dr`avno-crkovni skandali imame premnogu pa duri i za izvoz vo stranstvo. Bi bilo dobro so detektor za laga da se otkrie koj e pogolem la`go - dr`avnata ili crkovnata hierarhija. Go la`at narodot. Dr`avata oddelena od crkvata, a dr`avnata vlast odreduva koj }e bide vladika. Uslov e samo da e ~len na Partija ili simpatizer, i zaedno se na mrsni sofri na qubovta zaradi jubilej ili praznik.

Dr`avata i crkvata se dva stolba na narodot, a so Ohridskiot i so Ni{kiot dogovor tie stolbovi se razni{ani kako od zemjotres.

Imam golema `elba na MTV ili vo koj bilo medium da se natprevaruvame so site vladici, da si gi ka`eme makite, a narodot javno da oceni koj go zloupotrebuva verskiot zakon i koj e pogolem ma~enik - vladikata Jovan ili nekoj drug od MPC. Na vladikata Jovan u~itel mu e vladikata Petar koj prave{e skandali ovde i vo dijasporata. Kakov u~itel takov u~enik, ne e ~udo {to Jovan e takov kakov {to e.

Jas imam crkoven skandal od 1994 godina i do deneska ne sakaat da go rasvetlat slu~ajot, nitu pokojniot g.g. Mihail, ni g.g. Stefan, ni g. Kiril, nitu pak Republi~kata komisija za verski odnosi od starata i novava Vlada.