@RTVA NA TODORALEKSANDROVIOT TEROR

Svojot mo{ne kus, meteorski `ivoten pat {to }e zavr{i, za `al, vo dvaeset i osmata godina, go po~nuva vo uslovi za koi podocna samiot }e re~e: "Sudbinata na rodnata zemja od poodamna e gor~liva i tragi~na, a `ivotot na narodot prepoln so pekolni patila i stradanija, no nikoga{ kako sega. Izlez od ova nie nao|ame vo nepomirliva borba - borba so ednakva `estina, kako protiv sultanskiot tiranski re`im, taka i protiv vrhovizmot, koj vooru`en so bajoneti od Ferdinand Kobur{ki, so site sili se bori da ja prigrabi na{ata rodna zemja i da go zameni dosega{noto tursko ropstvo".

Najmladiot vo semejstvoto Zaharie i Marija Daskalovi vo Kavadarci, Dobri Daskalov, e roden vo 1884 godina. U{te od najranite godini gi dobiva osnovite na predu~ili{noto obrazovanie, vo ku}ata vo koja knigata e ~est pridru`nik, za{to tatko mu kako protestantski sve{tenik ima bogata biblioteka. Patot kon obrazovanieto go vodi vo Solun, vo poznatata gimnazija, i toa vo momentot koga pogolemiot broj makedonski mladi revolucioneri gi udiraat temelite na Tajnata makedonska odrinska revolucionerna organizacija. Toj e ve}e obrazovan i dovolno upaten vo ona {to se slu~uva, me|utoa s# u{te e rano da go prezeme ~ekorot za vleguvawe vo Organizacijata.

Sledej}i ja semejnata tradicija, Dobri Daskalov svoeto obrazovanie }e go prodol`i kako u~enik na @elezarskoto u~ili{te vo Samokov, {to e povisok stepen od gimnaziskoto obrazovanie vo Solun. U{te vo tekot na prvata u~ebna godina }e se najde vo redovite na Tajniot revolucioneren kru`ok, {to go osnoval Goce Del~ev. Vo kru`okot Del~ev mu e eden od najdobrite drugari, a podocna drugaruvaweto }e se pretvori vo edna poinakva sorabotka od koja Daskalov }e dobie i konkretni, za Tikve{ijata, zna~ajni i istoriski vredni zada~i.

Samokov go napu{ta koga po godinite e s# u{te mlad, no ve}e dovolno star da prifati eden makotrpen pat na borec koj }e mu pomogne na svojot poroben narod.

Proletta 1901 godina, so {totuku napolneti sedumnaeset godini, Dobri Daskalov zaminuva kako najmlad komita vo ~etata na Jane Sandanski. Vo ovoj period, toj gi u~i tajnite na egzistiraweto na revolucionernata ~eta i gi krstosuva terenite na Razlo{ko, Xumajsko, Strumi~ko i Male{evsko, pa duri prestojuva i me|u borcite na Hristo ^ernopeev. Vo vremeto koga Daskalov go izu~uva komitskiot "zanaet" se ra|a i idejata za grabnuvaweto na misionerkata Mis Ston. Ne e ~udna pretpostavkata deka indirektna inspiracija za grabnuvaweto e faktot {to poznatstvoto na semejstvoto Daskalov so misionerkata e dosta cvrsto.

Vo me|uvreme, dodeka Dobri Daskalov go pominuva vremeto vo ~etata na Sandanski i ^ernopeev, vo Kavadarci mo{ne se zasiluva aktivnosta na Okoliskiot komitet na VMRO. Ovoj komitet }e prati barawe do liderite na TMORO, Dobri Daskalov i drugite komiti i dejci, da se vratat na terenot na Tikve{ijata, kade {to se neophodni za ras~istuvawe na novonastanatite sostojbi i za podgotovka na masite za organizirana borba so askerot. Ova barawe e prosledeno do Jane Sandanski, do Goce Del~ev i do \or~e Petrov, poslednive vo svojstvo na zadgrani~ni pretstavnici vo Sofija. Po toj povod doa|a i do povtorna sredba vo Sofija me|u dvajcata ve}e stari i poznati prijateli, Goce Del~ev i Dobri Daskalov, kade {to Daskalov gi dobiva osnovnite instrukcii za rabota na terenot, a pred s# soglasnosta da ostane na toj teren so odredeni ovlastuvawa. Dobri Daskalov e ovlasten da ja {iri organizaciskata mre`a, da go podgotvuva narodot za vostanie, a vo isto vreme da prezema re{enija od interes na makedonskoto delo. Toj ima odvrzani race za ras~istuvawe na sostojbite, organizirawe revolucionerni sudovi, formirawe egzekutorski edinici protiv nasilnicite i protiv site onie koi mu se priklonuvaat na vrhovizmot. Ovie {iroki ovlastuvawa gi ima zaedno so Hristo Uzunov i \or|i Sugarev.

Pove}e od polovina godina, Dobri Daskalov }e ja po~uvstvuva torturata na turskata apsana. Vo samicata nema pristap nikoj i toj ~amuva s# do po~etokot na 1903 godina. Otsustvoto na rabotata vo Organizacijata, go doveduva do o~aj, osobeno koga po izleguvaweto od zatvorot doznava deka e doneseno izbrzanoto re{enie za krevawe vostanie. Toj ne mo`e{e da prisustvuva i na famozniot Solunski kongres, koj ja donese odlukata za predvremeno vostanie. Toj e eden od retkite dejci koj ostanuva i natamu po vostanieto vo ilegalnost, ne napu{taj}i ja Makedonija i prifa}aj}i go insistiraweto na \or~e Petrov za obnovuvawe na ispokinatata mre`a na Organizacijata. Privremeno }e ja napu{ti ~etata za da zamine na Solunskiot kongres vo 1905 godina, kade {to dobiva u{te edno golemo priznanie za svojata revolucionerna anga`iranost, stanuva ~len na Solunskiot revolucioneren okrug. Neumorniot vojvoda kako da go pret~uvstvuva ona {to mo`e sekoj mig da se slu~i, ona {to ve}e im se slu~uva{e na tragi~no i rano zaginatite ili ubieni od predavni~ka raka revolucioneri. Bez zdiv vleguva vo borba i otvorena osuda protiv vrhovizmot, koja osobeno se potencira na Rilskiot kongres i po nego. Vpro~em, i vrhovistite vo toa vreme najmnogu atakuvaa na dvata terena - na Serskiot revolucioneren okrug i vo Tikve{ijata.

Mladoturskata revolucija, odnosno legaliziraweto na makedonskite ~eti koi sleguvaat od planina, }e pretstavuva nov borben period za Dobri Daskalov i edno novo zbli`uvawe so"Pirinskiot car" Jane Sandanski, koga toj }e u~estvuva vo podgotovkite na osnova~kiot kongres na Narodnata federativna partija.

Trite posledni godini od svojot `ivot toj }e gi pomine vo neposredna blizina na Sandanski, kako istaknat partiski deec, koj ja prodol`uva svojata revolucionerna borba preku partiskoto konstituirawe na makedonskite revolucioneri.

Sofiskite pekolni planovi se da se likvidira Jane Sandanski u{te pred da dojde do osnovaweto na Narodnata federativna partija. Razbesnetiot Todor Aleksandrov e ozloben na site prijateli na "Pirinskiot car". Me|u niv e i Dobri Daskalov. Nad Balkanot se nadvisnuva vojna, aspiraciite na sosedite se mo{ne golemi, sofiskiot dvor ve}e gi realizira svoite planovi, dodeka po terenot na Makedonija pa|aat glavite na makedonskite revolucioneri.

Tragi~niot nastan se slu~uva vo edno julsko popladne vo 1912 godina. Vozot od Solun {totuku e pristignat, a so nego treba da dopatuva i Dobri Daskalov. Od ova patuvawe Daskalov se vra}a so gor~livi soznanija za frakcionerstvoto vo Partijata, no sre}en {to naskoro }e gi pregrne svojata sopruga Draga i nekolkumese~nata }erki~ka Neven~e. Sproti kafeanata na Lazo Matov e slepata uli~ka na ~ij kraj e golemata drvena porta, ku}ata na Dobri Daskalov, pred koja Nade`da, negovata vnuka, ja ni{a }erkata na Dobri, Neven~e. Pred toa soprugata na vojvodata, Draga, ima neugoden razgovor so plateniot ubiec Krsto Ristov - Kimov, biv{ komita vo ~etata na Dobri Daskalov, inaku platen ubiec od Todor Aleksandrov. Toj se raspra{uva za pristignuvaweto na Daskalov od Solun. Koga Dobri }e se dobli`i do kafeanata, sogra|anite se obiduvaat da go zaprat no toj se izvinuva i brza po soka~eto, ja prifa}a Neven~e i ja kreva vo vozduh. Zad grbot go slu{a glasot na svojot ubiec, koj podmolno puka vo grbot na vojvodata. Zaedno so vojvodata, pa|a i negovata edinstvena ro`ba, Neven~e, koja dobila te`ok potres na mozokot i umrela po dve nedeli vo bessoznanie kako vtora `rtva na atentatot.