PROGLASUVAWETO NA GRCIJA ZA REPUBLIKA

"Glavniot {tab na DAG imaj}i predvid deka vo slobodnite teritorii na Grcija se sozdadoa uslovi da se organizira narodna vlast na demokratski osnovi i deka pred s# se nalaga da se proklamiraat osnovnite prava, slobodi i zada~ite na narodot {to se bori, imaj}i ja odgovornosta na centralna vlast, dodeka se formira privremenata vlada na slobodnata i demokratska Grcija" re{ava:

^len 1 - Grcija e zemja slobodna, nezavisna i demokratska.

^len 2 - Ureduvaweto na Grcija e Republika. Pavlos i Gliksburskata dinastija se smeta za suspendirana, bidej}i plebiscitot za negova restavracija be{e falsifikuvan i neva`e~ki. Gr~kiot narod }e se izrazi za definitivnoto ureduvawe.

^len 3 - Site vlasti izviraat od narodot, postojat za narodot i se vr{at od narodot.

^len 4 - Site Grci, ma`i i `eni imaat ednakvi politi~ki i gra|anski prava. Nacionalnite malcinstva imaat ednakvi politi~ki i gra|anski prava i imaat uslovi i prava da ja razvijat svojata nacionalna kultura, jazik, vera, obrazovanie itn.

^len 5 - Vo slobodnata demokratska Grcija se smeta za zlostorstvo protiv narodot i se kaznuva kako takva sekoja akcija {to ima za cel da se gonat grupi i lica za nivnata rasa, nacionalnost ili za svoite demokratski ubeduvawa. Se progonuva kako zlostorni~ka sekoja fa{isti~ka teorija, organizacija i dejnost.

^len 6 - Narodnite slobodi se sveti i neprikosnoveni.

^len 7 - Poedinecot i narodot gi {titat svoite prava protiv kakva bilo ilegalna i antinarodna zakana.

^len 8 - Rabotata e osnovna socijalna funkcija i sozdava pravo za koristewe na site blagodeti na `ivotot.

^len 9 - Prvenstvena cel i kriterium za funkcionirawe na site vlasti e borbata za za{tita na slobodata i nezavisnosta na zemjata, za osloboduvawe na celata zemja od tu|incite i nivnite vnatre{ni agenti i vtemeluvawe na suverenitetot na zemjata. Zada~a na sekoj gra|anin e da u~estvuva vo taa borba, da gi za{tituva narodnite slobodi, nezavisnosta i suverenitetot na tatkovinata.

^len 10 - Demokratskata armija e vooru`eniot del {to se bori za slobodata, nezavisnosta i suverenitetot na Grcija i za demokratskite slobodi na narodot.

^len 11 - Narodnata vlast prifa}a i pottiknuva sekoja sorabotka i pomo{ od stranskiot kapital ili od me|unarodnite institucii, {to pridonesuva za razvoj na gr~koto stopanstvo i }e se potpira vrz principot na ramnopravnost. No, ne priznava i ukinuva sekoja privilegija i pravo, {to im e dadeno na tu|inci, poedinci, kompaniii, ili dr`avi {to ne e soodvetno so poimot nacionalna nezavisnost i naroden suverenitet.

^len 12 - Dodeka se formira privremena demokratska vlada na Grcija, centralnata vlast }e se izvr{uva od Glavniot {tab na DAG. Glavniot {tab so svoi akti gi prezema site potrebni zakonodavni, izvr{ni merki. Site akti na G[ na DAG }e se dostavat za odobruvawe od Nacionalnoto sobranie vedna{ {tom }e se svika...".

Od gorenavedenoto mnogu malku e ostvareno, kako i opredelbata za zazemawe na vlasta, bidej}i bea nerealni. Od seto toa samo vo Lerinsko, Kostursko i Vodensko bea formirani organi na vlasta ~ija glavna dejnost be{e uslu`uvaweto na DAG.

Za Makedoncite statutarnite akti na G[ na DAG imaat zna~ewe poradi toa {to priznavaat deka vo Grcija postoi makedonsko malcinstvo i pravoto da se obrazuvaat na makedonski jazik, da ja razvivaat svojata nacionalna kultura i sli~no.

Vrz osnova na gornite akti na G[ na DAG vo 1947-1948 godina vo egejskiot del na Makedonija bea otvoreni makedonski u~itelski kursevi i 87 makedonski u~ili{ta vo koi bea opfateni okolu 10.000 u~enici.

I pokraj amerikanskata intervencija, operaciite za ~istewe na vladinite sili {to rezultiraa so zna~ajni zagubi na DAG vo mrtvi i raneti i namaluvaweto na teritorijata pod nejzina kontrola, liderot na KPG Nikos Zaharijadis e optimist, odnosno ne se otka`a od strate{ka cel: soboruvawe na atinskiot re`im i zazemawe na vlasta za {to prezema{e ili se podgotvuva{e da prezema niza voeno-politi~ki i drugi merki i akcii.

Imaj}i predvid deka Tito be{e edinstveniot od komuniti~kite lideri koj ne samo {to bezrezervno ja odobruva{e, tuku ja pottiknuva{e i materijalno ja poddr`uva{e orientacijata na KPG so silata na oru`jeto go re{i pra{aweto na vlasta, Zaharijadis i ovoj pat se obrati do nego so pismo od 13.8.1947 godina vo koe go informira za planovite na KPG i bara pomo{ za postignuvawe na istite.

Zaharijadis vo pismoto tvrdi deka atinskiot re`im poradi toa {to ne uspea da ja likvidira DAG, do`ivuva golema politi~ka i ekonomska kriza, a izlezot od toa go bara vo amerikanska voena intervencija vo Grcija. Izjavata na amerikanskiot pretstavnik vo Sovetot za bezbednost na OON, na 12 juli 1947 godina deka SAD }e & dadat na Grcija s# {to }e & e potrebno za za{tita od severnite sosedi, rezultira so novo me|unarodno zaostruvawe na gr~koto pra{awe so cel da se izolira gr~koto demokratsko dvi`ewe od negovite prijateli vo stranstvo i polesno da se presmeta so DAG.

I pokraj vakviot razvoj na nastanite Zaharijadis vo pismoto naveduva deka DAG nesomneno i bez ogled na serioznite isku{enija so koi se soo~i poradi golemite operacii na vladinite sili (april-juli 1947), izleze od tie isku{enija, prekalena i pokonsolidirana i deka & se otvoraat {iroki perspektivi. "Denes, prodol`uva Zaharijadis, uslovite (voeni i politi~ki) za sozdavawe na cvrsta slobodna teritorija, so sopstvena vlada se pozreli od bilo koga i G[ na DAG odi re{itelno vo taa nasoka. Partiite na EAM i CK na EAM vo Atina, vo princip, se soglasuvaat da se formira Privremena demokratska vlada i go poddr`uvaat misleweto deka inicijativata i ostvaruvaweto na toa treba da gi prezema na sebe G[ na DAG...".

Zaharijadis informira deka vo taa nasoka se prezemaat konkretni merki i za 2-3 meseci, vo zavisnost od voenite operacii na DAG, }e se donese konkreten akt deka G[ na DAG ve}e gi prezede prvite neophodni administrativni merki za podgotovka na osnovata za formirawe na Privremena demokratska vlada.

Zaharijadis gi iznesuva konkretnite problemi i te{kotii so koi se soo~uva DAG i zada~ite za nivno nadminuvawe. Edna od va`nite i neposredni zada~i, spored Zaharijadis e obukata i usovr{uvaweto na novite borci na DAG koi se nadeva{e vo golem broj }e bidat vklu~eni vo nejzinite redovi. So voen materijal momentalno DAG e obezbedena, glavna te{kotija e negovo transportirawe vo Tesalija, Centralna Grcija, pi{uva Zaharijadis. A me|utoa, DAG se soo~uva so nedostig na hrana i obleka, bidej}i kolku pove}e se osiroma{uva{e selanstvoto poradi Gra|anskata vojna i brojnoto zgolemuvawe na DAG, pra{aweto poostro se postavuva. Za re{avawe na toa pra{awe Zaharijadis vo pismoto insistira posebno da se razgleda.

Pismoto na Zaharijadis do Tito zavr{uva so slednoto: "Takva e, nakratko situcijata vo Grcija vo dadeniot moment. Bez preuveli~uvawe mo`eme da ka`eme deka na{ite perspektivi za zimata {to se dobli`uva i za proletta 1948 godina, treba navistina da bidat optimisti~ki. Gr~kiot narod i DAG ladnokrvno i re{itelno se soo~uvaat so mo`nosta za direktna amerikanska intervencija vo Grcija.

Na krajot, smetam za potrebno da istaknam deka }e treba pak da gi razgledame so vas site pra{awa {to se odnesuvaat na na{eto dvi`ewe. Spored toa, kako nie, taka i d-r Markos Vafiijadis, smetame za neophodno da se odr`i li~na sredba me|u nas i d-r Rankovi}. Mnogu ve molam da go iznesete va{eto mislewe po toa pra{awe".

Od iznesenoto vo pismoto mo`e da se zaklu~i deka Zaharijadis projavuva optimizam vo ostvaruvaweto na strate{kite celi na KPG bez da go potkrepi toa so arugmenti i svojot optimizam vo golema mera go zasnova na pomo{ta od Tito. Razvojot i ishodot na nastanite {to sledea go demantiraa Zaharijadis.

Ne raspolagame so dokumenti dali e odr`ana sredbata me|u Zaharijadis, Tito i Rankovi}, predlo`ena od Zaharijadis. Me|utoa, od toa {to se slu~i po ova pismo mo`e so sigurnost da zaklu~ime deka sredbata e odr`ana.