Vo makedonskiot folklor postojat golem broj motivi i elementi prezemeni ili, podobro ka`ano, direktno nasledeni od anti~kata mitologija (od koi nekoi ve}e gi spomnavme). Ovaa mitologija denes glavno e poznata pod imeto "Gr~ka mitologija". Pred da pomineme na iznesuvawe argumenti vo vrska so nasledstvoto vo makedonskiot folklor od ovaa mitologija (koe vo najgolem stepen do{lo direktno preku anti~kite Makedonci, zatoa {to tie i samite gi praktikuvale segmentite na ovaa mitologija) malku }e se oddale~ime od temava za da dademe prethodno nekoi dopolnitelni objasnuvawa.

Vo naukata e dobro poznato deka ovaa mitologija za prv pat vo pi{anite izvori se ima pojaveno vo tri dela (koi bile objaveni so relativno mala vremenska razlika). Ovie dela se smetaat kako fundamentalni na ovaa mitologija. Vo vrska so ova }e citirame izvadok od svetski poznatata enciklopedija "Microsoft Encarta" vo koja za prvite pismeni projavi povrzani so ovaa mitologija ~itame:

"Gr~kata mitologija... glavno sodr`i raznovidni prikazni i legendi za razli~ni bo`estva. Gr~kata mitologija go dostignala svojot celosen razvitok vo 700-te godini pred Hrista. Tri klasi~ni kolekcii na mitovi: "Teogonija" na poetot Hesiod, kako i "Ilijadata" i "Odiseja" od poetot Homer, se imaat pojaveno otprilika vo toa vreme."(Microsoft, Encarta, USA, 1998, "Greek Mythology").

"Teogonija (Geneologija na bogovite) e poema vo koja golem i amorfen del gr~ki mitovi, se sistematizirani i pro{ireni so novi bo`estva, nepoznati vo Homerovite poemi. "Teogonijata" go prika`uva nastanokot na svetot, koj se slu~il od haos, potoa ra|aweto na bogovite, kako i opis na nivnite do`ivuvawa" (Encarta, cit. delo, naslov: "Hesiod").

No, toa ne e s#. Ako napravime pregled na etni~koto poteklo na najzna~ajnite anti~ki i srednovekovni avtori (kreatori) na t.n. "Gr~ka mitologija" }e se dobijat u{te poiznenaduva~ki podatoci vo prilog na negr~kiot karakter na ovaa mitologija. Svetski poznatiot prou~uva~ i poznava~ na ovaa mitologija Karlos Parada, ima izvr{eno detalni analizi na site dosega poznati anti~ki i srednovekovni dela vo koi se zastapeni mitovi od t.n. "Gr~ka mitologija". Karlos Parada e avtor na golem broj nau~ni trudovi posveteni na ovaa mitologija vo koi se navedeni site likovi i nastani vo nea. Toj tolku pedantno ja obrabotil ovaa mitologija {to duri napravil pregled na nejzinite najzna~ajni avtori (prakti~no - nejzini kreatori) vo koj presmetal koj avtor so kolku redovi od svoite dela pridonel kon sozdavaweto na ovaa mitologija. Vrz osnova na toa Karlos Parada presmetal i koj (anti~ki ili srednovekoven) avtor so kolkav procent u~estvuval vo sozdavaweto na delata, koi celosno ili delumno, se posveteni na likovi i sodr`ini od ovaa mitologija. Del od trudovite na Karlos Parada se objaveni vo negovata kniga "Genealogical Guide to the Greek Mythology" (Studies in Mediterranean Archaeology, Vol 107, Coronet Books; ISBN: 9170810621, Philadelphia, USA, 1993). Ovie trudovi se objaveni i na CD, a gi ima i na Internet.

Najzastapen avtor ~ii dela bile posveteni na likovi i nastani od ovaa mitologija e anti~kiot pisatel Apolodor (Apolodorus). Karlos Parada presmetal deka od sevkupniot dosega poznat literaturen opus na t.n. "Gr~ka mitologija", Apolodor u~estvuva so 2.389 redovi ili so okolu 19 procenti.

Po nego sleduvaat anti~kite avtori Pavsanija (Pausanias) i Higin (Hyginus). Vo celokupniot dosega poznat literaturen opus na ovaa mitologija Pavsanija u~estvuva so vkupno 1.318 redovi (okolu 12 procenti), dodeka anti~kiot avtor Higin u~estvuva so vkupno 1.259 redovi (od negovite dve dela: "Fabulae" i "Poetica Astronomica"), {to vo procenti isto taka iznesuva okolu 12 procenti.

Po niv sleduvaat: Ovidie (Ovid) so vkupno 632 reda (okolu 6 procenti); Nonus (Nonnus) so vkupno 570 reda (okolu 5 procenti); Hesiod (Hesiod) so 493 reda (okolu 4,6 procenti); Diodor od Sicilija (Diodorus of Sicilus) so 484 reda (okolu 4,4 procenti) i Virgilij (Virgil), koj u~estvuva so 466 reda (okolu 4 procenti).

Ostanatite avtori u~estvuvaat so mnogu pomal procent. Taka, na primer, Kvintus Smirnej (Quintus Smyrnaeus) u~estvuva so 361 red (okolu 3,3 procenti); Statij (Statius) so 286 reda (okolu 2,6 procenti); Antonin Liberalis (Antoninus Liberalis) so 225 reda (okolu 2 procenti); Valerij Flak (Valerius Flaccus) so 245 reda (isto okolu 2 procenti); Apolonie Rodoski (Apollonius Rhodius) 195 reda (okolu so 1,8 procenti), a Dionis od Halikarnas (Dionysius of Halicarnassus) u~estvuva so 162 reda (okolu 1,5 procenti). Poznatiot Evripid (Euripides) vo site svoi dela posvetil 162 reda na nastani i likovi od ovaa mitologija, {to e okolu 1,5 procenti od nejziniot sevkupen literaturen opus; Plutarh (Plutarch) u~estvuva so 246 reda (okolu 1,3 procenti); Herodot (Herodotus) so 109 reda (okolu 1 procent); Pindar (Pindar) so 100 reda (okolu 1 procent), a Partenie Nikejski (Parthenius of Nicaea) so 98 reda (isto taka okolu 1 procent) itn.

Interesno e toa deka, spored pedantnite presmetki na Karlos Parada, Eshil (Aeschilys) vo sevkupniot dosega poznat literaturen opus na motivi, nastani i likovi od t.n. "Gr~ka mitologija" u~estvuva samo so 0,5 otsto, dodeka Aristofan (Aristophanes) so 0,04 procenti. Kalimah (Calimachus) u~estvuva so 0,4 procenti, a Kikeron (Cicero) so 0,3 procenti. Ostanatite avtori isto taka u~estvuvaat so pomal procent.

Rekovme deka najzastapen avtor (so 19 procenti) e Apolodor (Apollodorus). Toj `iveel vo vtoriot vek vo Aleksandrija. Negovoto etni~ko poteklo ne e poznato. No, postojat podatoci za pribli`niot etni~ki sostav na Aleksandrija od krajot na 1 vek po Hrista ({to zna~i samo nekolku decenii pred pojavata na Apolodor). Vo toa vreme vo Aleksandrija najdominantni `iteli bile: Egipjanite, Makedoncite (koi i go osnovale ovoj egipetski grad i koi bile negovi prvi `iteli), Grcite, Evreite i Rimjanite.

Za Makedoncite kako `iteli na Aleksandrija vo toa vreme pi{uva najpoznatiot anti~ki evrejski istori~ar Josif Flavij (koj `iveel vo 1 vek po Hrista). Koga pi{uva za naseluvaweto na Evreite vo Aleksandrija od strana na makedonskiot vladetel Ptolemej Prvi, Flavij pi{uva deka ovoj vladetel na Evreite (citat): "...vo Aleksandrija im dal isti privilegii na gra|ani, kakvi {to imale i samite Makedonci" (Josephus Flavius, Jewish Antiquities...XI, 12,1).

Vo svojata kniga "Flavius Josephus Against Apion" Flavij isto taka pi{uva za Makedoncite kako `iteli na Aleksandrija. Vo vtoriot del (6), toj pi{uva deka: "Grcite i Makedoncite go poseduvaa gradot", a vo prodol`enie toj gi obvinuva Egipjanite deka poradi rasnata omraza kon Evreite gi pridobile Makedoncite i Grcite da se svrtat protiv Evreite koi `iveele vo Aleksandrija.

Flavij spomenuva i eden govor na judejskiot kral Agripa (prv vek po Hrista) vo koj isto taka sosema jasno se spomnati Makedoncite kako dominantni `iteli na Aleksandrija, no i kako `iteli na nekolku ostanati oblasti vo Egipet (Josephus Flavius, Wars of the Jews, II, 16,4). Vo ovoj govor, zboruvaj}i za sostojbite vo gradot Aleksandrija vo vremeto na rimskata okupacija, Agripa rekol:

Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"