MAKEDONSKA DR@AVA VRZ ILINDENSKI IDEALI

Neka ni e ~estit i ovoj Ilinden vo godinata Bo`ja 2002. Si go ~estitame praznikot, ama so polovina usta i ni so tro{ka du{a. Zo{to? Bidej}i sosema malku ostana od skapocenite vrednosti na makedonskata vekovna dr`ava koja po dvomileniumskite premre`ija, vo na{ava sovremenost treba{e da bide nadgradena tokmu vrz ilindenskite ideali. No, za `al, ni se slu~i sosema sprotivnoto - namesto dr`avata so dolgovekovnoto ime Makedonija da bide nadgradena, taa ednostavno e razgradena. Od kogo?

Da e od nadvor i da e od drugi, nekako i mo`e da se objasni i da se razbere. I da ne ni bide tolku maka. No, koga dr`avata ja uni{tuvaat nejzinite odrodeni ~eda, toga{ ne treba da o~ekuvame deka nekoj vo beliot svet }e go razbere toa. Ednostavno, nema da veruva vo vistinata. A vistinata e taa - odrodenite Makedonci i onie `elni za profit vrz dr`avna i nacionalna smetka, ja raznebitija Republika Makedonija za samo 12 godini. Seto ona {to be{e gradeno so vekovi, go raznebitija za edna decenija.

Republika Makedonija, barem ona nejzino vardarsko par~e {to ostana po bukure{kata delba, uspea pred dvanaeset godini da se oddeli od Federacijata i da stane samostojna i suverena dr`ava. Se ponadevavme toga{ deka kone~no }e ja gradime dr`avata po na{, makedonski terk. No, se izla`avme.

Prvo, porane{nata JNA sobra s# {to mo`e{e da sobere od Makedonija i seto toa go transportira na sever; potoa dojde na vlast "ekspertot" Crvenkovski. Onoj koj pred da se prostime od jugoslovenskata federacija se zalaga{e od petni `ili da ostaneme vo nea, bidej}i, kako {to ka`a na parlamentarnata govornica, nie kako dr`ava (Makedonija, zna~i) ne mo`eme da opstaneme sami. Koga potoa se osamostoivme, toj be{e prv koj tr~a{e da sedne na premierskata fotelja vo dr`ava koja, spored nego, ne mo`e sama da opstane. I ne samo {to tr~a{e, tuku i sedna. Sedna za da podeli okolu 200.000 makedonski dr`avjanstva na Albanci od Kosovo, za da go organizira organiziraniot kriminal vo dr`avava so piramidalnite {tedilnici, za da im veti na Albancite vo Makedonija deka }e dobijat univerzitet, za da mu sugerira na toga{niot minister za odbrana, Lazar Kitanoski, da ka`e deka na [ar Planina ne se obu~uvaat teroristi, tuku deka toa se skija~i-turisti, za da se slu~i misteriozniot atentat na toga{niot pretsedatel Gligorov za {to niti na Crvenkovski kako premier, nitu na toga{niot SDSM-ovski minister za vnatre{ni raboti, Fr~kovski, oko ne im trepna... Toa {to vo nekoi zemji za mnogu positni ne{ta celi vladi kolektivno podnesuvaat ostavki, ne e demokratija. Za SDSM, na ~elo so Branko Crvenkovski, pod demokratija se podrazbira{e samo da se opstane na vlast i da se razgrabi dr`avata kolku {to e mo`no pove}e. Vakvoto nivno vladeewe, toa e pove}e od o~igledno, nema{e nikakva vrska so ilindenskite ideali za makedonska dr`ava. Zatoa, narodot vo 1998 godina go simna od tronot "negovoto veli~estvo premierot Crvenkovski". Mu pomina carstvuvaweto!

Narodot toga{ (vo 1998) mu ja dade doverbata na Georgievski veruvaj}i vo svetosta na ~etirite bukvi koi, za `al, s# u{te gi nosi negovata partija - VMRO. Liderot na ovaa partija poka`a deka nitu edna od ovie ~etiri bukvi ne mu e sveta i deka znae samo da gi skvernavi makedonskite koreni i tradicii. Georgievski otvoreno vo mediumite trube{e za bugarskoto poteklo na Makedoncite, a negovite najbliski sorabotnici mu pomagaa vo toa izjavuvaj}i deka so Bugarite "Gens unus sumus", ili po makedonski - "Ist narod sme". Malku po malku se razobli~uvaa namerite na DPMNE za raznebituvawe na Makedonija. Site se se}avaat na dogovorot me|u DPMNE i DPA za podelba na Makedonija, site se se}avaat na aferata so ministerot za odbrana, Paunovski, vo vremeto koga na boi{tata ginea mladi Makedonci, na vojnata vo koja Makedoncite pod teroristi~ka tortura stanaa begalci vo sopstvena zemja, na potpi{uvaweto na sramniot Ramkoven dogovor, promenata na Ustavot, voveduvaweto na albanskiot jazik na parlamentarnata govornica... Celi fermani se potrebni za da se opi{at site zlodela na Georgievski ~ija cel be{e da se razgradi vo site sferi Republika Makedonija.

Op{ta konstatacija za site dosega{ni vladeteli vo Makedonija e deka nivna cel be{e da ne funkcioniraat instituciite na sistemot za da mo`at da vr{at klasi~no razbojni{tvo vo visokite krugovi na vladeeweto. Najkuso ka`ano - celta im be{e da nemame dr`ava. Ilindenskite ideali imaa mnogu poinakva cel!

Na dene{en den vo 1903 godina Makedoncite dignaa vostanie protiv turskiot porobuva~ i ja sozdadoa prvata Republika na Balkanot. Toa be{e odraz na kontinuitetot koj podrazbira{e vekovna borba na Makedoncite za za~uvuvawe na svojata zemja, na svojata dr`ava, na svojata sloboda pred s# kako Makedonci. Idealite na Ilindencite bea da `iveat vo slobodna Makedonija, da gradat demokratska dr`ava vo koja }e nema ugneteni, vo koja site }e imaat isti prava, vo koja Makedoncite }e bidat gospodari na svojata drevna makedonska zemja. Manifestot ja demonstrira opredelbata na Ilindencite za so`ivot so site drugi etni~ki grupi koi na Makedonija gledaat kako na svoja tatkovina i koi }e bidat lojalni kon dr`avata.

Vo izminative 12 godini, za `al, bea pogazeni site ilindenski ideali.

Na pretstojnite parlamentarni izbori, za sre}a, narodot s# u{te ima izbor. S# u{te ima partii vo ~ii programski opredelbi i vo ~ija praktika na prvo mesto se dr`avata, nacionalnite interesi, unitarniot karakter na Republika Makedonija. Partii koi nudat izgradba na makedonska dr`ava vrz ilindenski ideali. Ilindenskiot proglas na Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija ja determinira vakvata teza kako fakt!