BIETNI^KIOT MODEL E OPASEN ZA MAKEDONIJA

MUSTAFA: Koga pred {est godini treba{e i [uto Orizari da dobie svoj prv ~ovek koj brzo i neodlo`no mora{e da gi otvori tabu-temite, mi se ~ine{e deka toa nitu cela armija eksperti ne mo`at da go napravat od prosta pri~ina {to site znaeme vo kakva sostojba se nao|a{e ovaa naselba vo Skopje, zapostavena vo sekoj op{testven domen. Na po~etokot gra|anite smetaa deka preku no} }e se re{at mnogu raboti, vrabotuvawe, socijala, zna~i raboti {to ne spa|aat nitu vo moj domen kako gradona~alnik, nitu vo domenot na lokalnata samouprava. Za razlika od drugite op{tini koi gore- dolu imaa izgradeno svoja infrastruktura na zavidno nivo, nie moravme da se borime prvo so barawata i mislite na obi~nite gra|ani, da im uka`eme i da gi naterame da veruvaat deka ona {to nie treba da go rabotime e eliminirawe na lo{ata komunalna i urbana sostojba koja be{e vo najnezavidna polo`ba vo dr`avata. Po ovie {est godini jasno i nedvosmisleno bi ka`al deka [uto Orizari ve}e ne e ona {to be{e triesetina godini nanazad, [uto Orizari denes e Op{tina so site segmenti i elementi na opstojuvawe i razvivawe, so komponenti od koi ve}e ne smeeme da se sramime, tuku da se gordeeme. Se razbira, zaslugata pa|a na gra|anite na Op{tinata koi nesebi~no ni pomagaa vo soglasnost so mo`nostite, no i na timot vo lokalnata vlast koj pomina mnogu no}i neprospieni za da go vrati `ivotot na normalata.

MUSTAFA: Dobro, na ovaa va{a konstatacija nemam nekoj komentar. Vpro~em, jas ne rabotam za da slu{am pozitivni ili negativni kritiki od nekogo, falbi ili pcovki za mojata rabota ili zalagawe. Seto toa {to go ka`uvate doa|a po samata rabota i ja prosleduva. Mojata cel ne se nitu titulite, nitu reakciite, tuku blagosostojbata na onie {to me birale i izbrale, no i na onie {to glasale protiv mene zatoa {to i tie se del od mojata Op{tina, i tie se lu|e koi treba da `iveat i utre mo`ebi }e uvidat koj rabotel za nivnoto dobro, a koj im mislel zlo.

MUSTAFA: Pri~inata le`i vo faktot {to voop{to nema{e sorabotka so partijata na vlast. Nie nekolkupati se obiduvavme da vospostavime obi~en kontakt me|u politi~kite partii, no zaludno. Problemot be{e vo VMRO-DPMNE zatoa {to za partijata na Georgievski bevme va`ni samo vo ekot na pretsedatelskite izbori koga mu bea potrebni glasovite na Romite za kandidatot Boris Trajkovski. Na{iot del od rabotata toga{ si go zavr{ivme krajno politi~ki profesionalno spored dogovorot. Sluhot kaj niv zamre, na{ite problemi za niv stanaa zanemarlivi, voop{to ne sakaa da ne imaat kako partneri. Ottoga{, vremeto se smeni. Georgievski i Bo{kovski si najdoa nov partner, Amdi Bajram koj po zaslugite koi gi ima napraveno edinstveno mo`e da sorabotuva so takvite garnituri. Potegot {to OPRM go napravi vo presret na slednite parlamentarni izbori e edinstveno prifatliv za Romite, toj nudi realni mo`nosti za kone~no integrirawe na Romite vo site segmenti na op{testveniot razvitok. Sorabotkata so Socijaldemokratite i preostanatite partneri vo Zdru`enata koalicija e na krajno ramnopravna osnova so po~ituvawe na site atributi na subjektite i etni~kite zaednici koi gi pretstavuvame.

MUSTAFA: To~no e toa deka dve godini nanazad jasno i glasno govorevme deka najgolemata pakost koja mo`e da & se napravi na dr`avata e taa da zaplovi vo vodite koi }e ja odnesat vo podelba i nejzino zasnovawe po bietni~ki model. Toa }e be{e samoubistvo na makedonskiot narod, no i ubistvo na site preostanati etni~ki zaednici koi brojat pomalku od 20 otsto od naselenieto vo Republika Makedonija. Se postavuva pra{aweto mo`e li Makedonija na toj na~in da vleze vo evropskoto semejstvo na narodi? Naprotiv, so toj koncept koj s# u{te se teteravi i povtorno sobira sili da za`ivee nie odime vo minatoto, odime vo istorijata, vo nezaboravot. Toa }e be{e ~ekor pred is~eznuvawe od geopoliti~kata karta na Evropa. Komu toa bi mu odgovaralo? Poglednete kakva situacija imame denes. Status kvo, ni{to ne se pomrdnuva od nultata to~ka, a celiot svet ~eka na na{ite upraviteli da prezemat konkretni ~ekori za stabilizacija na site sferi od op{testvoto - i politi~ka i ekonomska i bezbednosna. Kade sme nie malite nacionalnosti kako {to mnogumina n# narekuvaat? Setete se samo kolku na{i Romi, Vlasi, Srbi i Turci stoeja i ginea pod makedonskoto zname za vreme na minatogodi{nata kriza, proleaja krv za da ja odbranat kolku {to mo`at svojata tatkovina. Nie Romite druga zemja nemame. Nie sme re{eni so site sredstva, demokratski se razbira, da ja za~uvame vo formata vo koja denes postoi - unitarna, multietni~ka i nedeliva. Toj e konceptot na celata Zdru`ena opozicija. Koga gi pravevme prvite kontakti za sorabotka so Socijaldemokratskiot sojuz vo edna prilika kako prvo pra{awe {to mu go postaviv na Crvenkovski be{e za kakva Makedonija nie }e se borime -zaedni~ka ili podelena? Toa be{e presudnoto vo na{ata sorabotka, da n# nosi edna ideja, rodoqubiva, gra|anska, demokratska, ideja koja e prifatliva za site dva miliona `iteli na ovaa zemja.

MUSTAFA: Znaete, vo posledno vreme ne sakam da se preokupiram so li~nosti na koi samo so na{ite polemiki i razgovori za niv im pridavame nekoe zna~ewe {to formalno-pravno nitu go zaslu`uvaat, nitu pak nivnite stavovi i potezi imaat nekoja vrednost od koja zavisi prosperitetot na dr`avata. Naprotiv, takvite li~nosti od tipot na gospodinot Bajram osven zlo ni{to drugo i ne znaat da mu donesat na svojot narod. Od samoto sednuvawe vo prateni~kata klupa pred nekolku godini Bajram po~na da ja zloupotrebuva svojata polo`ba na sekoj mo`en na~in, vpu{taj}i se vo najvalkani igri protkaeni so kriminogeni potezi od koi stradaa ne samo Romite, tuku i celata dr`ava. Se razbira, seto toa ne mo`el da go stori dokolku bil vo sprega so instituciite na sistemot vo koi sedea i s# u{te sedat negovite koalicioni partneri ako mo`at da se nare~at partneri, bidej}i tie go imaat staveno vo skutot, a toj najponizno gi izvr{uva nivnite zapovedi i barawa. Takvite lu|e ve}e ne mo`at da pominat kaj Romite. Toj ja zloupotrebi nivnata doverba, gaze{e vrz nivniot grb, a denes nekogo toa go boli. Ne mo`e nekoj so mercedesi da se {eta i da se vozi po [utka, a drugite otstrana da ~epkaat po kontejnerite za da najdat par~e leb. Na toa vremeto mu pomina. Po 15 septemvri mnogu raboti }e bidat poinakvi.

MUSTAFA: O~ekuvam pobeda. Kristalno ~ista, fer, demokratska, vpro~em toa u{te edna{ go doka`a dosega najgolemiot sobir na Zdru`enata opozicija vo Skopje na koj preku 100.000 gra|ani od razli~na nacionalnost poka`aa {to sakaat vo `ivotot i za kakva Makedonija se borat. Nie sme poneseni so idejata deka Makedonija mora da ostane unitarna dr`ava, a }e ostane takva samo dokolku gra|anite & dadat doverba na Koalicijata koja prakti~no poka`a deka mo`eme zaedno i pravoslavni i katolici i muslimani. Vo Zdru`enata opozicija od taa gledna to~ka nema nikakvi prepreki i sopki. Jas na mitingot rekov : "Nie doa|ame!". Doa|ame da go ispravime i da go spasime ona {to nekoj drug svesno ili nesvesno ni go rasturi. To~no e deka Makedonija pove}e ne e kakva {to be{e, no toa ne zna~i deka s# e izgubeno. Sega site sme ramnopravni, toa ni go garantira Preambulata, noviot Ustav na Republika Makedonija. Silite koi sakaat toa da go spre~at mora da gi ispratime na buni{teto na istorijata. Site ~esni i iskreni Makedonci, Albanci, Romi, Turci ,Srbi, Vlasi, Bo{waci i drugi koi `iveat na ovie prostori zaedni~ki }e go napravat toa. ]e gi isteraat izrodite sekoj od redovite svoi za da se vratime na normalniot kolosek na `ivotot.