SEKOGA[ ZA MAKEDONSKITE INTERESI

Do`dlivoto vreme ne gi pokoleba mnogubrojnite Makedonci od Egejska, Pirinska, Vardarska Makedonija i od Mala Prespa - R. Albanija da dojdat na ovaa sredba i da se vidat so svoite bra}a i sestri. Tie me|u sebe porazgovaraa za svojata sudbina, za svoite maki. Vo razgovorite so niv ni potvrdija deka e prekrasno ~uvstvoto da se bide me|u svoite Makedonci, no upatija apel makedonskata Vlada da vodi pove}e gri`a za Makedoncite vo ovie krai{ta.

Vo imeto na Zdru`enieto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija prisutnite gosti gi pozdravi pretsedatelot na Zdru`enieto, gospodinot Aleksandar Popovski, koj potencira{e deka ovaa sredba e izraz na voljata na Makedoncite progoneti od Egejskiot del na Makedonija koi `iveat vo RM svojot problem da go iznesat na videlina i so pomo{ na svojata Vlada i dr`ava da gi ostvarat svoite prava za poseta na rodnite ogni{ta vo Egejskiot del na Makedonija.

Na{eto edinstveno oru`je e diplomatijata. Toa se potpira na me|unarodnato pravo za slobodata i ramnopravnosta na ~ovekot. Mnogu godini doka`uvame pred Evropa i pred ~esnata demokratska javnost deka sme proterani so teror, deka ni{to ne ostana od grobovite na na{ite pretci vo na{ite sela, deka sme izbri{ani od na{ata zemja i deka nema mo`nost za vra}awe nazad, pa makar i edna sve}a da zapalime na grobovite na na{ite predci. Za `al, toa se slu~i i vo ovaa dr`ava, Makedoncite vo svojata edinstvena dr`ava, na{ite bra}a i sestri od Zapadniot del na Makedonija, da bidat isterani od svoite domovi od albanskite ka~a~ki bandi vodeni od doselinicite vo Kosovo koi ubivaa, ru{ea, a pred Evropa poka`uvaa deka navodno vodat borba za ~ovekovi prava. Nemame zborovi, re~e Popovski, so koi bi mo`ele da im ja namalime bolkata na semejstvata za zaginatite sinovi, no ne gi zaboravame padnatite heroi koi za sloboda na Makedonija, se borea protiv albanskite xemo-balisti i stranskite platenici.

Vo mart ova godina Zdru`enie podnese barawe do Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg protiv R.Grcija za ukinuvawe na pove}e zakoni vo ovaa zemja, so koi se sproveduva diskriminacija kon Makedoncite.

I po deset godini od proglasuvaweto na nezavisnosta na RM i pokraj golemiot broj na{i barawa do prethodnite vladi, pa i sega{nata, kako i barawata do na{ite parlamentarci za postavuvawe na na{iot problem vo Sovetot na Evropa, ne naidovme na razbirawe i poddr{ka. Nie imavme predvid deka RM ima problemi so nepriznavaweto na dr`avata, imeto, nacijata, embargoto, bombardiraweto na Jugoslavija, begalcite od Kosovo, vojnata so xemovite balisti i muxahedini, no sepak vo kontaktite so evropskite i me|unarodnite institucii na{iot problem mo`e{e da bide iznesen i da se bara ramnopravnost na Makedoncite vo Albanija, Grcija, Bugarija i Srbija, a ne sekoga{ da se odlo`uvaat vakvite pregovori pod izgovor da ne bidat naru{eni dobrososedskite odnosi, istakna gospodinot Popovski i dodade: Nezadovolni od vakviot odnos na dr`avata, kako i od pretstavnicite na politi~kite partii, javno ja izrazuvame svojata ogor~enost, a voedno uka`uvame deka od denes ponatamu ova Zdru`enie so sedi{te vo Bitola i desette ramnopravni odbori niz Makedonija }e vr{at ogromen pritisok vrz site partii, bez razlika dali se na vlast ili opozicija, za internacionalizirawe na na{iot problem i negovo re{avawe.

Ova Zdru`enie budno gi sledi nastanite koi se slu~uvaat vo RM. Toa e protiv potpi{aniot Ramkoven dogovor i ne go priznava.

Nie sme protiv promenata na Ustavot na RM, protiv federalizacija na dr`avata, protiv dvojazi~na dr`ava, protiv amnestijata na albanskite teroristi i muxahedini, nie sme za vra}awe na statusot na MPC vo Ustavot na RM. Makedonija ne e zemja na zaednici. Makedonija e zemja tokmu na makedonskiot narod i na malcinstvata koi `iveat vo nea. Promenata na Ustavot e neva`e~ka spored me|unarodnoto pravo, bidej}i e napravena pod pritisok i zakana od vojni, potencira{e gospodinot Popovski.

Ova Zdru`enie pobaralo i ostavka od pretsedatelot Boris Trajkovski bidej}i toj, kako {to re~e Popovski, go prekr{il Ustavot i ne go branel so site sredstva.

Gospoda, pra{a gospodinot Popovski, dali go pra{avte svojot narod {to saka? Dali ste suverena vlast na cela teritorija na RM, dali ne napravivte begalci vo sopstvenata dr`ava, dali poka`avte deka zaslu`uvate da bidete pretstavnici na makedonskiot narod, dali voop{to znaete {to napravivte? Zdru`enieto edinstveno im veruva samo na bezbednosnite sili i Armijata na RM, bidej}i tie ne se borat za vlast, tuku isklu~ivo da ja odbranat Makedonija.

"]e vr{ime pritisok vrz site partii za re{avawe na na{iot problem" - Aleksandar Popovski, pretsedatel na Zdru`enieto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija

Zdru`enieto e protiv Ni{kata spogodba, bidej}i so nea se ru{i sr`ta na Makedonskata pravoslavna crkva i protiv, kako {to go narekoa, liceto Zoran Vrani{kovski, bidej}i toj ja predade svojata crkva i svojot rod - makedonski. Gospodinot Popovski vo ime na Zdru`enieto gi povikuva vladicite da ne zaboravat na istoriskite nepravdi koi se napraveni vrz MPC i makedonskiot narod i da ja slu{nat voljata i `elbata na svojot narod zatoa {to samo toj mo`e da odlu~i za svojata Crkva i nikoj drug i povika da ne mu se dozvoluva na liceto Zoran da vleguva vo koja bilo makedonska pravoslavna crkva vo ovaa dr`ava.

Site Makedonci treba Makedonija da ja nosat vo svoeto srce kako ne{to najsveto i da gi ostavat nastrana partiskite i li~nite interesi, pora~a gospodinot Popovski na krajot od svojot govor.

Iako na sredbata be{e najaveno u~estvo na Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, g.g. Stefan, toj ne prisustvuva{e, a be{e pro~itana telegrama li~no potpi{ana od Negovoto Bla`enstvo. Vo telegramata toj posaka ovoj den da bide izvor za duhovno i nacionalno edinstvo na Makedoncite od siot svet. ^estitki za sredbata ispratija i Makedoncite od Pert, Zapadna Avstralija, od Sidnej, od Kambera - Avstralija itn.

Umetni~kiot del od programata be{e zbogaten so pove}e kulturno-umetni~ki dru{tva od Makedonija i nadvor od nea.