Vetenite ceni od 3 i 4 denari za kilogram bostan va`ea samo eden den, a potoa preminaa vo ironi~ni ceni od 30 deni za eden kilogram. Sostojbata vo Kole{ino dobi nov negativen publicitet so edna grozna slika na 1.000 toni frlen, izgazen i sma~kan bostan. Vetenata cena i otkup va`at samo za ~lenovite na VMRO-DPMNE, ~ij bostan se otkupuva u{te od nivite, a drugite xabe go nosat na punktot, za{to nikoj ne im go otkupuva. S# e laga. Brojot na traktorite na punktot se namali od 600 na 50. Bostanxiite se na rab na egzistencija. Tie mu se javija na Premierot da dojde li~no da gi poseti i da ras~isti vo ~ij xeb odat parite od eventualniot vladin interventen otkup. Nezadovolstvoto od "intervencijata" od Ministersvoto za zemjodelstvo i Fondot za zemjodelstvo, strumi~kite zemjodelci }e go izrazat so bojkot na izborite.

Vistinskite ekonomski pokazateli realno mo`at da svedo~at za ona {to e storeno, komparativno od ona {to e veteno i da gi otkrijat {pekulaciite, somnitelnite podatoci i lagi na vladeja~kata partija.

Taka, VMRO-DPMNE veti zgolemuvawe na proizvodstvoto i stopanski rast, no prakti~no toa go ostvari samo vo 2000 godina koga industriskoto proizvodstvo porasna za 4 otsto. Ve}e narednata 2001 godina proizvodstvoto opadna za 10,1 otsto, a ovaa godina bele`i drasti~en pad za celi 19,3 otsto.

Vo ramkite na socijalnata politika veteni bea dlaboki reformi, so cel da & se stavi kraj na siroma{tijata. Vladeja~kata garnitura ja "zbogati" dr`avata so duri 56 otsto siroma{no naselenie, nasproti ona od 19 otsto {to postoe{e vo dale~nata 1998 godina.

Za da odgovorat doma{nite proizvoditeli na prirodni sokovi so soodvetna ponuda na potrebite na doma{niot i da obezbedat konkurenten nastap na stranskiot pazar, }e treba da se intervenira so uvoz na ovoj vid surovina. Godinava, rodot na vi{na potfrli za 43 otsto, na praskite za 55 otsto, na kajsiite za 48 otsto, jabolkite za 25 otsto, a na slivite duri 71 otsto. Rodot e prepoloven vo odnos na lani i ovaa godina nema sve`o ovo{je od 15.000 toni za prerabotka.

Proizvoditelite baraat bescarinski uvoz na ovo{je. Najgolem problem e nedostigot na jabolkov koncentrat za ~ij uvoz se pla}a 50 otsto carina. Nelojalnata konkurencija od strana na evtinite uvozni ovo{ni sokovi koi na doma{niot pazar vleguvaat so niski ceni e u{te eden problem za na{ite proizvoditeli. Tie se `alat i na prisustvoto na divoto proizvodstvo na sokovi koe ne e vo soglasnost so Pravilnikot za kvalitet na ovo{ni sokovi.

Vrabotenite vo likvidiraniot "Astibo" ne odgovaraat na apelite da se vratat na rabota {to do niv gi ispra}a "stru~niot kolegium". Vetenata dnevnica od 200 denari, bez precizirani ~asovi na rabota ne ja prifa}aat i ~ekaat da im se isplati prviot pari~en nadomest. Slu~ajot stigna i do Svetskata banka ~ii pretstavnici prestojuvaa vo "Astibo" so cel da napravat analiza i da dadat mislewe okolu raspi{uvawe na tender. Se ~eka odgovor od SB za toa dali }e mu odobri na Ministerstvoto za ekonomija da ja isplati ispratninata na 2.100 vraboteni koi se prijaveni vo Biroto za vrabotuvawe, od koi 800 se so raboten sta` nad 25 godini i }e dobijat maksimalna godi{na ispratnina. Germancite kako delovni sorabotnici bea vo poseta na "Astibo" , pri {to izrazija zagri`enost za porane{nite 1.300 rabotnici od koi sega vo halite rabotat samo 500. Dogovorenoto proizvodstvo na 100.000 konfekciski edinici e dadeno na pove}e privatni konfekcii. So raspi{uvawe na me|unaroden tender, se o~ekuva "Astibo" vaka oslobodeno od obvrskite, da bide privle~no za golem broj kompanii.

So finansii od Svetskata banka }e se preureduva grani~niot premin kon sosedna Srbija - "Tabanovce". Proektot e izraboten vo evropski stil i ve}e e vo zavr{na faza. Anga`irani }e bidat i zdru`enieto na gra|ani "Za podobro Kumanovo" kako i nevladini organizacii.

Pri dodeluvaweto na krediti so hipoteka "Stopanska banka" vr{i selekcija za odredeni podra~ja koi spored nejzini kriteriumi se oceneti kako nepovolni i rizi~ni za dodeluvawe na ovoj vid kredit. Na zainteresiranite lica koi se podgotveni da garantitaat za kredit so stavawe pod hipoteka na nedvi`en imot od Struga, Ki~evo, Debar, Tetovo, Negotino, Kavadarci, Resen i Sveti Nikole, ova ne im se odobruva. Ovaa odluka na Bankata poteknuva od nemo`nosta da go prodade imotot staven pod hipoteka za da go naplati svoeto pobaruvawe, poradi nepostoewe pazar na nedvi`nosti vo ovie regioni. Odlukata ne e od nepromenliv karakter i ne se odnesuva na krediti koi se obezbeduvaat so depozit i obvrznici.

Vo lanecot {trajkovi {to ja zafatija zemjava poslednive meseci, povtorno & se zakanuva {trajk, sega od vrabotenite vo Ministerstvoto za odbrana. Do 1 avgust e krajniot rok za ostvaruvawe sredba so Premierot so cel pravedno sproveduvawe na Spogodbata za platite, a ako sredbata ne se ostvari, sleduva {trajk. Namesto o~ekuvaniot porast na platite za 20 otsto, vrabotenite dobile poka~ena junska plata za poni`uva~ki 1,36 otsto t.e. sekoj dobil me|u 100 i 250 denari pove}e.

Koordinirano so vrabotenite vo MO }e nastapat i vrabotenite vo MVR kako vo pregovorite, taka i vo eventualnoto {trajkuvawe.

Na pettiot javen povik za privatizirawe na "Metalna" od [tip, kone~no ovoj kapacitet od oblasta na metalnata industrija dobi nov sopstvenik. [tipskiot biznismen \or|i Bojaxiev plati 110.500 evra za 73,33 otsto dr`aven kapital i gi prifati obvrskite od okolu eden milion evra na "Metalna" kon vrabotenite. Site rabotnici }e ostanat na rabota, a }e se otvorat i novi mesta so pro{iruvawe na proizvodnata programa. Noviot sopstvenik naglasuva deka me|u najprofitnite stopanski granki vo svetot e tokmu metalnata industrija koja na [tip mo`e da mu donese mnogu pozitivni rezultati vo ekonomskiot razvoj.

Analizata napravena od "Narodnata banka na Makedonija" za periodot na zamena na valutite od 12-te ~lenki na EU vo evra, poka`uva deka vo makedonskite banki vkupno se zameneti devizi vo vrednost od 1,475 milijardi evra. Del od ovoj iznos devizi e zamenet vo drugi konvertibilni valuti (SAD dolari, {vajcarski franci i dr.) vo iznos od 246 milioni evra. Ne e mal ni brojot na onie lica koi preferirale svoite za{tedi da gi razmenat za denari, {to pretstavuva 191 milion evra. Avtomatski transferirani depoziti vo novata valuta bile 379 milioni evra. Guvernerot na "Narodna banka" dade pozitivna ocenka {to po zamenata na evroto, vo Makedonija, za razlika od drugite dr`avi na Balkanot, ostanaa najmnogu sredstva vo bankite. Najgolem uspeh e vra}aweto na doverbata na {teda~ite i zgolemuvawe na depozitite vo bankite. Istite na 31 mart godinava iznesuvale 340,63 milioni evra po {to e zabele`an trend na porast i do polovinata na ovoj mesec dostignale 380 milioni evra.

Preku kreditnata linija od germansko-makedonskiot krediten fond, so startna realizacija od 1996 godina, dosega se osnovani okolu 100 mali i sredni pretprijatija. Vo ovie pretprijatija se vraboteni 1.000 lica. Za taa cel se potro{eni nad 4,7 milioni evra. Programata se ostvaruva preku 9 makedonski banki, a naskoro }e se vklu~i i "Ohridska banka". Osnovnata cel na programata e finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija vo site dejnosti, so isklu~ok na trgovijata, poddr{ka pri nivnoto osnovawe, partnerstvo vo postojni pretprijatija so u~estvo od najmalku 25 otsto vo kapitalot itn. So reaktiviraweto na programata, na pretpriema~ite od oblasta na medicinata i pekarskite proizvodi od Strumica i Tetovo, ve}e im se odobreni prvite dva novi krediti.

"Tabak 2000" na amerikanskiot saem na cigari, prvpat nastapi so plasman na 16 vidovi cigari od markata na "Infiniti". Toa se makedonski proizvodi od doma{na surovina koi vo SAD se plasiraa za "Lider tobako", stranski partner od Majami. Uspeh e na{a firma da nastapi na saem vo SAD na koj se prezentiraat novini vo tutunskoto stopanstvo. Se o~ekuvaat novi nara~ki na cigari,od ovaa marka po~nuvaj}i so plasman od septemvri. Inaku, do ovaa saemska manifestacija se realizira{e isporakata na dogovorenite 147,3 toni cigari na amerikanskiot pazar. Pred na{ata firma stojat perspektivi za novi izvozni osvojuvawa na zapadnoevropskite pazari.

Po povlekuvaweto na kineskata privatna kompanija "Hajnen SIT" koja be{e vklu~ena vo Proektot na HEC "Kozjak", izgradbata na hidrocentralata be{e vo prekin eden podolg period. Sega stranskiot partner e zamenet so CVE - kineska dr`avna kompanija za voda i energija, so {to izgradbata povtorno se o~ekuva da prodol`i. Po posetata na kineskata delegacija e potpi{an protokol vo koj se regulirani obvrskite na dvete strani, baraweto na ESM da gi prezeme obvrskite na "Hajnen" kako i pravata za koristewe kredit od Kineskata banka vo visina od 83 milioni dolari. Prolongiran e rokot na dadeniot kredit od 10 na 12 godini so grejs - period od dve godini, a bankata }e isplati 9,2 milioni dolari na doma{nite grade`ni firmi za dosega zavr{enite raboti. Za opremata koja treba da se ispora~a, odnapred se uplateni 4,5 milioni dolari od ESM. Se o~ekuva denovive da bide utvrden i rokot za zavr{uvawe na izgradbata na HEC "Kozjak" vo koja dosega se vlo`eni 121 milion dolari, a spored procenkite }e ~ini 170 milioni dolari.

Kon sredinata na avgust se o~ekuva da bide izdadena nacionalnata plate`na karti~ka so koja }e mo`e da se zemaat pari od 20 bankomati postaveni vo 14 banki. So upotrebata na plate`nata karti~ka }e se namali pla}aweto vo gotovo i }e se isfrlat od upotreba gra|anskite ~ekovi.

Vozdr`anosta na bankite da kupat akcii vo "Nacionalna plate`na karti~ka" a.d. se dol`i na nivnata procenka za opravdanosta na investiciite. Profitabilno rabotewe na ova pretprijatie se o~ekuva koga pove}e od 100.000 vraboteni vo dr`avnata administracija }e primat plata na karti~ka. Za toa e potrebno da se instaliraat tri do pet iljadi ~ita~i na karti~ka i 75 bankomati vo site naseleni mesta vo zemjava.