KARPESTITE GRAVIRI KORENI NA MAKEDONIZMOT

Odr`uvaweto na Kongresot e potvrda deka ovoj vid umetnost postoi na tloto na Makedonija, deka poseduva svoja vrednost i go ima svoeto mesto vo istorijata na ~ove{tvoto, fakt koj e osporuvan od najgolemiot broj arheolozi i kompetentni institucii od ovaa oblast, a odobruvan vo odredeni kompetentni centri vo stranstvo. Prviot ~ovek na Makedonskiot centar za karpesta umetnost, Du{ko Aleksovski, so ovoj Kongres gi opravda nekolkugodi{nite tvrdewa na Centarot za karpesta umetnost.

ALEKSOVSKI: Svetskiot kongres na istra`uva~i sve~eno zapo~na na 14 juli vo Univerzalnata sala, a vo ramkite na ovoj Kongres be{e i promovirana Svetskata akademija za karpesta umetnost. Organizatorskiot komitet rabote{e spored odredeni planovi i programi i po nivnoto uspe{no sproveduvawe smetame deka Kongresot gi opravda o~ekuvawata.

ALEKSOVSKI: Na Kongresot ne u~estvuva{e koj bilo. Pristignaa gosti od pove}e kontinenti - Maxid Kan od Saudiska Arabija, koj e pomo{nik minister za obrazovanie, prof. d-r Veronika Me{keris od Sankt Peterzburg, Rusija, Akira Hagivara od Univerzitetot Soka vo Tokio, Japonija, Inge i Hajnc Diethelm od Univerzitetot vo Bal, [vajcarija, Marko Merlini od Asocijacijata za semiotika od Rim, Italija, [irli ^esni od mirovniot korpus na NATO i funkcioner vo UNESKO od Wujork, SAD... Pokraj toa {to gostite u~estvuvaa so izlagawe na nivni referati, ona {to e bitno da se potencira e {to odvoivme ~etiri dena za terensko patuvawe. Za toa vreme gostite imaa mo`nost da vidat golem broj lokaliteti so karpesta umetnost od razli~ni vremenski periodi i razli~ni vidovi. Dva dena bevme vo Kriva Palanka na rezervatot za karpesta umetnost, eden den vo vele{kiot region, vo seloto Gorno Jabol~i{te i eden den go posetivme kratovskiot predel, potoa lokalitetot "Kukli" koi{to gi inspiriralo na{ite predci da po~nat so gravirawe na razni vidovi bo`estva. Kako kraj na site mar{ruti be{e eden od najimpresivnite lokaliteti vo oblasta na karpestata umetnost kade {to za prvpat vo Makedonija se otkrieni slikani karpesti crte`i.

ALEKSOVSKI: Za svetskata nau~na misla ve}e dilema nema - vo Makedonija ima karpesta umetnost i toa vo site vidovi i site vremenski periodi. Tie zaklu~ija deka Makedonija e bogata so karpesta umetnost od razli~ni vidovi: kupuli, mre`i, razli~ni vidovi krstovi, idoli, formi, Fi-formi, dolino-formi itn. Bea voodu{eveni od toa praistorisko svetili{te koe{to po mnogu ne{ta e edinstveno po svojot vid vo svetot, svetili{te koe ima svoj kontinuitet na deluvawe od vremeto na neolitot, pa s# do prvite vekovi na hristijanstvoto. Ona {to e karakteristi~no da se ka`e e deka site u~esnici na Kongresot koi bea na teren ja pominuvaa na{ata granica vo odnos na starosta. S# ona {to nie go smetavme deka poteknuva od `eleznoto ili bronzenoto vreme tie n# ubedija na samoto mesto deka videnite karpesti graviri poteknuvaat od vremeto na neolitot za {to nie bevme grubo napa|ani od grupa profesori na Institutot za istorija so arheologija.

ALEKSOVSKI: Tie nitu za vreme na Kongresot, nitu po nego ne se oglasija. Mol~ea i nemaa hrabrost da se pojavat. Odbivaat da se soo~at so gor~livata vistina deka vo Makedonija nekojsi Du{ko Aleksovski od maloto Kratovo napravi spektakularno otkritie - karpestata umetnost i otvori nova stranica za istorijata na Makedonija. Velea deka odr`uvaweto na Kongresot }e bide sram za Makedonija. Da, navistina, no sramot tie go donesoa so nivnoto nepojavuvawe. Gostite bea zapoznati so stavot na Dru{tvoto na arheolozite na Makedonija i so stavot na grupa profesori od spomenatiot Institut. Tie velea deka karpestata umetnost e ne{to neseriozno i deka e ne{to na {to ne treba da mu se obrnuva vnimanie, deka toa se mesta koi gi pravele ov~ari, mesta koi sum gi pravel jas. Na ovie komentari gostite bea ednoglasni vo zaklu~okot - zo{to tie gospoda ne dojdoa tuka za vreme na patuvawata, pa zaedni~ki da gi vidime ovie graviri. Gostinot od Japonija istakna: Kako e mo`no jas da pominam nekolku iljadi kilometri za da gi vidam ovie prekrasni graviri, a tie ne mo`ea da pominat nekolku desetici kilometri?! Dokolku dojdea }e imaa mo`nost zaedni~ki da podiskutirame za gravirite i da ni ka`at deka tie se od v~era, deka gi pravele ov~ari, deka tie se stari po sto godini, deka ne vredat ni{to. Tie sakaa da im ka`at na na{ite gospoda deka karpestata umetnost e osnova na svetskata kultura, na pismenosta, civilizacijata, arheologijata, etnologijata, religijata, filozofijata, bidej}i kako {to tie istaknaa ne mo`e da se bide voop{to arheolog, etnolog, dokolku ne se poznavaat korenite na svetskata civilizacija, a toa e karpestata umetnost. Gostite n# ohrabrija i ni prepora~aa da prodol`ime so rabota so istiot intenzitet kako {to rabotevme dosega vo interes na trajno dokumentirawe na kulturnoto nasledstvo ne samo na Makedonija, tuku i na svetskata civilizacija vo celina. So ova dobivme golem avtoritet vo svetskata federacija, so {to neprijatelite na Centarot za karpestata umetnost se ve}e porazeni.

ALEKSOVSKI: Vi blagodaram za ova pra{awe. Nau~nite aktivnosti se doka`uvaat na kongresi, seminari, simpoziumi i kakvi bilo drugi nau~ni sostanoci. Toa ne se doka`uva pau{alno vo krugovi koi ne se kompetentni da govorat za karpestata umetnost. Kolku sme nie kompetentni i sposobni za karpestata umetnost se doka`a za vreme na odr`uvaweto na Svetskiot kongres. Dokolku tie imaa dobri poznavawa od praistoriskata umetnost, }e u~estvuvaa na Kongresot, }e se soo~ea so ekspertite za karpesta umetnost i nim neka im ka`ea deka se nepismeni, neuki itn.

ALEKSOVSKI: Du{ko Aleksovski e problem i toa golem problem za niv, bidej}i ja naru{i nivnata komocija. Tie se prinudeni da rabotat, bidej}i Du{ko Aleksovski frli izvesna senka na nekoi institucii si toa {to za samo deset godini Centarot za karpesta umetnost rakovoden od Du{ko Aleksovski napravi tolku kolku {to site tie imaat napraveno vo arheologijata. Od toj aspekt jas sum problem za niv. Jas sum im vinoven {to ja propu{tile `ivotnata {ansa da gi otkrijat korenite na makedonizmot, kulturata, naukata. Da ne zaboravat moite kolegi, poto~no gospoda (oti }e se navredat ako gi nare~am kolegi), deka se poklonuvaat pred makedonskoto zname koe e aplikacija na karpest gravir koj se nao|a vo prostoriite na Centarot za karpesta umetnost. Ako bev problem za naukata, }e bev problem za svetskata nauka i za svetskata Akademija od koja imam dobieno pove}e priznanija.

ALEKSOVSKI: Toa e to~no i potpolno ispravno. Sekoja institucija, sekoj poedinec dokolku smeta deka navistina tie sredstva }e gi upotrebi za pozitivna cel ima pravo da sobira pari, a lu|eto }e odlu~at dali }e dadat pari ili ne. To~no e deka vo Centarot za karpesta umetnost vlo`uvaat finansii odredeni Institucii od zemjava i od stranstvo, me|utoa znaat zo{to vlo`uvaat. ]e se gradi Centar, }e se gradi Akademija, Fakultet {to }e ostane vo Makedonija. Toa narodot go znae. Centarot za karpesta umetnost donese 100.000 marki vo dr`avniot buxet. Kamo sre}a sekoj eden od Dru{tvoto na arheolozite da mo`e da donese barem polovina od ovie sredstva.

ALEKSOVSKI: Pogolema glupost i protivre~nost ne mo`e da ima. Prvo, karpata ne mo`e da se prodade zatoa {to taa nema vrednost ako e nadvor od Makedonija. Da re~eme karpesti graviri od Italija se bezvredni vo Makedonija, bidej}i ne se od toa mesto. Divo kopawe?! Pa ne se kopa vo karpestata umetnost. Tuka se dokumentira isklu~ivo ona {to e na povr{inata na karpata, vo pe{terata.