Namesto po primerot na svetite apostoli "da razgovarame i da se zapra{uvame edni so drugi" (sv. Luka 24,15), so cel da gi nadminuvame i razre{uvame s# u{te spornite pra{awa me|u na{ite dve sestrinski crkvi, ili pak, ako ve}e pi{uvame edni na drugi, "da pi{uvame so pismoto Hristovo, so pismo koe go poznavaat i ~itaat site lu|e" (sp. 2 Kor. 3,2-3), nasproti toa, izbiraj}i govorewe i pi{uvawe po svoe, zaradi samo svoi opravduvawa na svoeto, eve, do kade e dovedena sostojbata me|u dvete crkvi, osobeno po Obra}aweto za "edinstvo" (20.06. 2002 godina) i po Soop{tenieto so koe se sumiraat "rezultatite" od prvite ~ekori na "edinstvoto".

Makedonskata Pravoslavna Crkva (MPC), i pokraj site osporuvawa, dostoinstveno ~ekori po svojot izbran pat za vozobnoveno samostojno `iveewe. No, sepak, taa o~ekuvala i o~ekuva vo duhot na pravoslavnoto edinstvo, da bide prepora~ana najprvo od Srpskata Pravoslavna Crkva (SPC), odnosno da bide pismeno pretstavena, so {to bi pomognalo na{ata Sveta Crkva polesno i pobrzo da bide prifatena vo zaednicata na pravoslavnata ekumena.

Vo zamena na pismo od bratska qubov kon MPC, denovive, po neodamne{noto Obra}awe, imavme mo`nost da ~itame i Soop{tenie od Svetiot Arhierejski Sinod na SPC, potpi{ano od Negovata Svetost, patrijarhot g.g. Pavle. Soop{tenieto e prepolno so zagri`enost i qubov, no samo kon porane{niot Povardarski mitropolit g. Jovan. ^itavme Soop{tenie, za `al, so ednostrana, pa duri i prevrtena vistina!

No, tokmu zaradi vistinata i, osobeno, zaradi objektivno zapoznavawe na javnosta, potrebno e da doobjasnime nekoi detali za koi smetame deka treba da bidat pojasneti, osobeno za onie {to sakaat da gi razberat i znaat onakvi kakvi {to se.

Imeno, so Odluka broj 161 od 6.07. 2002 godina, koja ednoglasno ja donese Svetiot Arhierejski Sinod na MPC, na svojata sednica odr`ana na 5.07. 2002 godina, dotoga{niot mitropolit Povardarski g. Jovan e razre{en od nadle`en eparhiski arhierej na Povardarskata eparhija, smetano od 6.07. 2002 godina i soglasno ~len 75 od Ustavot na MPC, do kone~noto razre{uvawe na problemot, opredelen mu e manastirot "Sv. vm~. \or|i" kaj Negotino, za postojano mesto na `iveewe i bogoslu`ewe.

Toa proizleze kako rezultat na novonastanatata sostojba po ednostranoto pristapuvawe na mitropolitot Povardarski g. Jovan, vo "evharistisko op{tewe i kanonsko edinstvo so Srpskata Pravoslavna Crkva", so {to istiot go prekr{i Episkopskoto ispovedanie (zakletva), vo koe rekol: "]e go sledam i sekoga{ }e mu se pokoruvam na Svetiot Arhierejski Sinod" i deka "]e go ~uvam i cvrsto }e go odr`uvam mirot crkoven", deka "Koga Svetiot Sinod na ~elo so Arhiepiskopot }e blagoizvoli da me povika na sobor zaedno so moite bra}a episkopite, }e dojdam bez neusmeno pravdawe ili izgovor" i deka "so bla`enej{iot Arhiepiskop, visokopreosve{tenite mitropoliti i preosve{tenite episkopi na pomesnata Crkva Makedonska i so site bra}a moi i soslu`iteli vo Hrista, }e bidam vo s# soglasen i soobrazen, spored bo`estvenite pravila na svetite apostoli i svetite oci, i kon niv, sesrdno }e gajam duhovna qubov i }e gi po~ituvam kako oci i bra}a svoi. ]e go uva`uvam isto taka, i }e go ~uvam prvenstvoto na ovoj Arhiepiskopski tron i }e ja po~ituvam ~esta na prestoitel vo Sobornata Crkva Bo`ja na ovoj narod, shodno na apostolskoto pravilo koe veli deka so takvata sloga i skladen poredok na qubovta se proslavuva sobornosta i edinstvoto na Crkvata Bo`ja po slikata na Svetata Troica".

Za postapkite na mitropolitot g. Jovan pove}e od o~evidni bea mentorstvata odnadvor i praveweto programski obidi preku nego drugi da se nametnat vrz MPC, ru{ej}i go nejziniot crkoven organizam i edinstvo. Vsu{nost, negovite postapki bea odgovor na Obra}aweto od patrijarhot na Srpskata pravoslavna Crkva za poedine~no priklu~uvawe na "arhiereite, sve{tenstvoto i verniot narod vo Republika Makedonija vo crkovno i evharistisko edinstvo so Srpskata Pravoslavna Crkva", koe{to zna~i smisleno razbivawe na edna sestrinska pravoslavna crkva i projavuvawe na neskrieni apetiti za nejzino prisvojuvawe. Pa, tie arhierei i taa crkva, na koi im se obrativte, imaat i ime i prezime! Ottamu, toa Obra}awe pretstavuva grub primer na neevangelsko, na nebratoqubivo i nekanonsko me{awe vo `ivotot i deluvaweto na edna samostojna pomesna pravoslavna crkva.

Toa, pak, kako da ne be{e dovolno, ta istite prodol`uvaat i natamu da projavuvaat "gri`a" za na{ata Sveta Crkva. Pa, do koga bra}a }e se odnesuvate nebratski?! Do koga }e deluvate neevangelski i nekakonski?! Kako gi razbirate Bo`jite zapovedi za qubov kon Boga i bli`niot, ako toa ne go poka`uvate na delo?! Da se potsetime na konstatacijata od Sveti Jovan Bogoslov: "Koj ne saka, toj ne go poznal Boga, oti Bog e qubov. Ako nekoj re~e: 'Go sakam Boga', a go mrazi svojot brat, la`ec e: oti koj ne go saka svojot brat, kogo go videl, kako mo`e da Go saka Boga, kogo ne Go videl?" (1. Jovan 4,8 i 20).

Taka, koj ne go ispolnuva evangelskoto, toj ne mo`e da gi po~ituva i vekovnite kanonski propisi i da deluva vrz osnova na pastirskite merila. Pokraj vakvite nepo~ituvawa, Svetiot Arhierejski Sinod na SPC, ne gi po~ituva nitu odlukite doneseni od svojotArhierejski sobor, pa zatoa dol`ni sme, i ovojpat da potsetime na Odlukata br. 44 od 24/11 maj od 1959 godina, vo koja se veli: "So ovaa Odluka prestanuvaat da va`at propisite od ustavot na Srpskata pravoslavna crkva za eparhiite i arhiereite na teritorijata na Narodna Republika Makedonija". Vo istata Odluka prethodno se veli deka "eparhiite vo Narodna Republika Makedonija se izdvoile vo posebna crkva i se rakovodat spored sopstven Ustav". Mnogu jasno, neli!? Zna~i, ustavot na SPC, ve}e 43 godini, ne va`i za makedonskitie eparhii, a MPC e konstituirana kako samostojna pomesna pravoslavna crkva so svoj Ustav, poglavar, Sinod i ustrojstvo na vlast, so tela i organi vo nea i `ivee aktiven crkoven `ivot. Tokmu taa realnost nekoj ne saka da ja vidi ili pak od drugi pobudi deluva so cel da ja uni{ti!

Zatoa i javno pra{uvame: do koga SPC nema da se probudi od sonot za vladeewe nad ona {to ne e srpsko i nejzino? Do koga za SPC najglavna deviza }e bide - "qubi go srpstvoto, qubi go pravoslavieto", ili do koga - "svetosavieto }e bide nad i pred pravoslavieto"?!

Ova go istaknuvame, najnapred, od pregolema evangelska qubov i od ~ist duh na bratoqubie, za da pomogneme da se sfati na{ata i va{ata realnost. Bi bile radosni, i pred s#, blagodarni na Boga, dokolku ova na{e uka`uvawe gi naso~i pravilno Va{ite misli, ~uvstva i dela i Ve upati kon slu`ewe na vistinata i qubovta za koja n# u~i na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos. Sfatete ja vistinata {to ja gleda celiot svet, a za `al samo SPC ne mo`e da razbere deka iluzijata za bratstvo i edinstvo na jugoslovenskite narodi zavr{i krvavo i deka makedonskiot narod denes `ivee vo svoja suverena dr`ava, Republika Makedonija, koja e me|unarodno priznata i deka MPC i vo Tatkovinava i me|u iselenite Makedonci kako i za dobronamernicite e realnost so zaviden aktiven samostoen `ivot kako vistinska pomesna crkva.

Kone~no, razberete deka ova e na{e i ni pripa|a samo nam! Soznajte ja i prifatete ja vistinata, koja }e ve oslobodi, za{to ova ne bilo nikoga{ Va{e i nema da bide! Vo minatoto koga povremeno ste vladeele so makedonskite prostori, za `al i sram, SPC slu`ela kako instrument za odnaroduvawe na makedonskiot narod, no toa ve}e ne mo`e da go pravi i denes, i da bara od nas da staneme nejzin integralen del. A Va{ite izjavi deka nemate teritorijalni pretenzii kon MPC i Republika Makedonija, i poslednite postapki se protivre~ni. Tie se samo mamka za zala`uvawe, za{to pove}e od o~igledno e deka sakate da go ru{ite crkovnoto edinstvo i celosta na MPC, a za seto toa, duri i ironi~no, velite deka go vr{ite "vo duhot na qubovta"!? Zarem, posakuvaj}i da go uzurpirate tu|oto, ne gi prekr{uvate i osnovnite zapovedi od Bo`jiot zakon, vo koj se veli: "Ne po`eluvaj ni{to {to e tu|o" (2. Moj. 20.2-17 i Matej 22,37-40).

Nie, MPC i makedonskiot bogoqubiv narod, sme svoi na svoeto, no {to barate vie?! So {to go zdobivte toa pravo vrz MPC i vrz ovoj narod i zemja. Zarem ne gledate deka ova {to sakate da go pravite e ve}e nemo`no? Makedonskiot narod e sosema buden za svoeto crkovno i nacionalno ~uvstvo, pa kako narod Bo`ji e vistinski bedem i za srpskiot, pa i za site nacional{ovinizmi.

Kako mo`ete denes, vo ovie vremenski uslovi i sostojbi, vo po~etokot na 21-ot vek, da se obra}ate so pismo (Soop{tenie za javnosta, Sin. br. 1972, od 9 juli 2002 godina) vo koe "n# povikuvate da Vi se vratime Vam", pa navodno, preku Vas - "i na Boga", kako do Boga da se stasuva samo preku Srbija i Srpskata pravoslavna crkva!? Vakvite ~udni predlozi, najblago re~eno, zarem ne zna~at oddale~uvawe od pravoslavnata vistina za slu`ewe na Boga i iskrena gri`a za spasenie na site, za{to ve}e nema ni Judejci, ni Elini, tuku site sme ednakvi pred Gospoda (sp. Gal. 3,28).

No, na takvo "~udno" vra}awe kon SPC i kon Boga go povikavte i mitropolitot g. Jovan, a toj prifati i Vi vozvrati so toa {to se stavi vo slu`ba na Va{ite interesi i po~na otvoreno da deluva protiv MPC i makedonskiot narod, pa zatoa, vo pismoto (do porane{niot Povardarski mitorpolit g.Jovan), od 29 juni 2002 godina, za toj ~in mu pi{uvate kako za radosen i blagodeten moment na prisoedinuvaweto (na{a zabele{ka) na Va{eto Visokopreosve{tenstvo i Va{iot ~esen klir zaedno so prepodobnoto mona{tvo na Va{ata blagoslovena Eparhija i so celoto bogoqubivo pastvo, vo polnosta so na{ata sveta pomesna Crkva, a so samoto toa vo polnotata na svetata pravoslavna Crkva voop{to...". A "prisoedinuvawe" vo site jazici zna~i - postapuvawe so nekogo edno. Toga{ treba li da govorime za toa kolku e neprimerno za ~ovek, od koj bilo narod, da stane protiv svojot narod, a osobeno episkop da stane protiv onoj koj go izbral i postavil na episkopsko dostoinstvo!? Mitropolitot g. Jovan gi prekr{i osnovnite evangelski, moralni, kanonski i ustavni normi i svoeto episkopsko ispovedanie (zakletva), vo koe veli deka "pred Boga, Koj s# gleda i pred va{ite bogoqubija, sevo ova izlo`eno vo moeto episkopsko ispovedanie i zavetuvawe, ne go razbiram poinaku, tuku kako {to ovde izgovoriv i svoera~no potpi{av".

Pa, Va{a Svetost, koj go izbra Va{iot {titenik za episkop, Vie ili Nie? Spored ~ij ustav toj e izbran vo episkopskiot ~in? Koj go hirotonisa nego i koj mu ja dade blagodatta za episkopstvo? Koj go potvrdi i postavi na negovata eparhiska dol`nost i na kogo mu se zakolna deka }e mu slu`i? Ete, po taa logika: onoj koj go izbra, onoj koj go potvrdi i onoj koj go postavi -ete, toj i go razre{i (Ustav na MPC ~len 143, 21 i 24 t. 43 i 44). I ednoto i drugoto e napraveno spored istiot zakon - Ustavot na MPC. Za ovoj Svet Sinod i ovoj episkopat na MPC, koj soglasno u~eweto na Svetoto pismo i Svetoto predanie, na Svetata Pravoslavna crkva, Apostolskite pravila i pravilata na Vselenskite i Pomesnite sobori i u~eweto na svetite Oci, kako i kon ustavot na svojata Sveta Crkva, se trudel da ne se ogre{i, Vie, vo Va{eto soop{tenie, go narekuvate "raskolni~ki episkopat". Pa toj Sinod go izbra, go hirotonisa i go postavi mitropolitot g. Jovan na dosega{noto dostoinstvo. Kako toga{ toj "proizvod" e prifatliv i dobar za Vas, a proizlegol od racete na "nedobrite i raskolnicite"? Kako da ja sfatime Va{ata ocenka, osven kako neobjektivna, nerealna i zlonamerna?!

Ottamu, veruvame deka }e se soglasite, koga e vo pra{awe edinstvoto na MPC i makedonskiot narod i dr`ava, mitropolitot g. Jovan napravi daleku polo{o i saka{e da dade nekomu mnogu pove}e, duri cela eparhija, otkolku onoj Va{ episkop kogo Vie predvreme go penzioniravte, ili, pak generalot Peri{i}, porane{niot potpresedatel na srpskata Vlada, koj dobi toa {to dobi, samo zaradi nekakvo sedewe so nekoj stranski diplomat.

Ovoj napaten, no bogoqubiv makedonski narod mnogupati hranel tu|i episkopi i duhovnici, no vo minatoto, a sega pove}e ne mo`e toa da go pravi. Ne mo`e ve}e nikoj da jade leb od makedonskiot narod, a da mu slu`i na drug narod i Crkva. Zatoa, Va{a Svetot i bra}a arhierei, vo imeto na Boga, zaradi qubovta kon Troedniot Bog i Spasitelot na{ Gospod Isus Hristos i vistinskoto bratoqubie, dajte primer i pou~ete go bratot, mitropolitot g. Jovan, upatuvaj}i go vo vistinata deka najprvo treba da Mu slu`i na Boga i na svojot narod i Crkva, uka`uvaj}i mu deka vo toa nema ni{to lo{o i deka toa so gordost go pravite i Vie, za Va{ata Srpska crkva i narod, pa treba i toj toa da go pravi za svoite!

Isto taka, treba da znaete za slednovo, iako ve}e se izraduvavte i za toa im napi{avte i na pove}e poglavari, vistinata e sosema poinakva: kako toj }e bide eparhiski arhierej koga od MPC i od eparhijata so koja do skoro rakovode{e nema ve}e nitu eden sve{tenik so nego, osven desetina vernici, rodnini i bliski? Kade e negovata pastva i kogo toj vodi kon spasenie? Za {to govori toa {tom go napu{tija site? Zatoa, ako pastirot se izgubil mesto ovcite, toga{ ve}e ne e za primer zagubenata ovca, tuku zagubeniot pastir. A vo istorijata na Hristovata Crkva, koja za `al se povtoruva i denes, imalo i ima zagubeni pastiri!

A Vie, Va{a svetost i bra}a arhierei od Srpskata Pravoslavna Crkva, so Va{ite najnovi postapki, ja zagubivte i onaa po~it {to postoe{e u{te malku kon Vas od strana na na{iot nabo`en narod. Zatoa prestanete da predizvikuvate gnev me|u narodot makedonski kon Vas, tuku potrudete se kako vistinski bra}a i sosedi da gradime doverba i iskreni odnesuvawa, sfa}aj}i, kone~no, i pomiruvaj}i se so faktot deka i drugite imaat pravo na sebe i na svoeto. Ottamu najprvo da pogledneme vo svoite vnatre{ni nedorazbirawa, problemi, slabosti i pote{kotii i da se svrtime kon niv, i spored zborovite na Evangelieto, da ja pogledneme prvo gredata vo svoeto oko, a potoa da gledame na raskata od okoto na brata si (Matej 7,12).

I, najposle, soglasni sme deka sekomu, bez isklu~ok, treba da mu e jasno i sekoj treba da go razlikuva patot za Evropa od patot za zemjata Nebidnina, patot koj{to vodi vo idninata od patot koj{to vodi vo najmra~nite periodi od minatoto, a pred s# da go razlikuva patot koj niz Vistinata vodi vo ve~en `ivot od onie sporedni pati{ta koi niz laga, omraza i nasilstvo vodat vo ve~na smrt.

Navistina, Va{a Svetost, koj ima u{i da slu{a, neka ~ue!

Sobor na sv. arh. Gavril

26/13 juli 202 godina,

Skopje

Grcija, Srbija i Rusija & objavija vojna na Makedonskata Avtokefalna Pravoslavna Crkva. Na koj bilo na~in sakaat da ja "hristijaniziraat" Makedonija i makedonskiot narod. ^udno! ]erkata }e ja sudi majkata!

Ovde ne stanuva zbor za nikakvi kanoni i pravila od strana na Srpskata i Gr~kata crkva. Ednostavno stanuva zbor za pretendirawe ili me{awe vo rabotite na druga pomesna sestrinska crkva. Ovde Srpskata i Gr~kata crkva gi ma~i edno zaedni~ko, a toa e, makedonskite eparhii od severna Makedonija koi{to bile pod srpsko robstvo i Eparhiite od ju`na Makedonija, sega u{te pod gr~ko ropstvo, koi{to bile otkupuvani od fanariotskata vselenska patrijar{ija. Toj otkup go izvr{ija na 1 mart 1923 godina so takanare~eniot Versajski Miroven Dogovor kako posledica ili nagrada od 10 avgust 1913 godina so t.n. Bukure{ki miroven dogovor. A za nas toa zna~i kasapeweto na Makedonija i na makedonskiot narod od toga{nata, kako i sega{nata demokratija. Ovde se gleda deka ne bile zastapeni nikakvi kanoni, ovde be{e zastapena beskrupoloznata al~nost {to Makedonija i makedonskiot narod nema da go zaboravi za vek i vekov i uporno }e ~ekame po doa|aweto na na{iot praveden Isus Hristos. Amin.

Po~ituvan g. Kostovski.

Vo intervjuto za "Utrinski vesnik", 1-2 juni 2002, zboruvate zo{to ne se vklu~uvate vo politi~ko anga`irawe. Vo red, toa e Va{e pravo. Po toj povod Vi go predo~uvam moeto obra}awe do prviot parlamentarec, g. Stojan Andov i do pratenicite od 27 maj so moeto tolkuvawe deka vo nastanite vrzani so voeniot konflikt vo Makedonija vo 2001, kon Makedoncite kako poedinci i kako nacionalen kolektivitet povredeni se ~ovekovite prava. Eve go toj red. Od strana na Albanija zagrozeni sme vo pogled na `ivotot, slobodata i bezbednosta - ~l. 3 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (UDP^). Ponatamu, glasaj}i za promena na Ustavot sprotivno na svojata i na{ata volja, pratenicite postapija poni`uva~ki kon sebe si i kon nas kako poedinci i kako nacionalen kolektivitet (~len 5 od UDP^). Kon nas kako bira~i se povreduva i ~len 21 stav 3 od UDP^ zatoa {to pratenicite kako na{i izbranici ne ja izrazuvaat na{ata volja, tuku voljata na nadvore{nite faktori. Osven toa, se povreduva pravoto na slobodno dvi`ewe, za{titeno so ~l. 13 od UDP^ posebno kon proteranite Makedonci. Me|u Makedoncite treba da se {iri svesta za ovie povredi. Me|unarodnite faktori treba da se zapoznavaat so niv. Na pra{aweto koj treba da gi nadomesti {tetite pretrpeni vo voeniot konflikt, mo`en odgovor e: Republika Albanija. [tetite se praveni so nasilstva pod albansko zname.

Vi predo~uvam deka na 28 maj preku malite ekrani se soo~ivme so poni`uva~koto odnesuvawe kon Makedoncite kako poedinci i kako nacionalen kolektivitet od strana na pratenikot na PDP Haruni. Nastapite skoro na site pratenici Albanci bea poni`uva~ki kon Makedoncite. Na{e e da odgovorime na toa. Napomenuvam. Ne e vo red {to nitu eden parlamentarec vo parlamentarnata rasprava ne gi zasegna povredite na na{ite ~ovekovi prava, za koi stanuva zbor vo mojot podnesok. Moite obra}awa za za{tita na ~ovekovite prava so premol~ena odbivnost pominaa i kaj pretsedatelot na dr`avata. Taka se odnesuvaa i makedonskite meidumi vo koi se objaveni nekoi moi prilozi od ovaa oblast, no vo koi od nivna strana ne se tretiraat povredite na makedonskite ~ovekovi prava. Od svoja strana pretstavnicite na me|unarodnata zaednica poka`aa priroden i ~ove~ki interes za mojata tema.

Istovremeno vo tekot na voeniot konflikt vo 2001 godina golemoalbanskiot agresor se upati kon uni{tuvawe na kulturno-istoriskite i duhovni vrednosti na makedonskiot narod. Bi trebalo da se smeta deka motivite za ovie uni{tuvawa se vtemeleni vo Preambulata na Ustavot na Albanija od 1999 godina, kako i vrz izjavata na eden od politi~kite predvodnici na Albancite vo Makedonija, Arben Xaferi, koj vo "Nova Makedonija" od 12 avgust 1997 godina go osporuva istoriskoto postoewe na makedonskiot etno-nacionalen identitet, tvrdej}i deka "Makedoncite gi uzurpirale kulturnite i istoriskite nasledstva na drugite balkanski narodi". Ova tvrdewe pak nao|a osnova i vo "stavot" na dosledniot kongresen sledbenik na Todor Alekandrov i Van~o Mihajlov, premierot Qub~o Georgievski, spored kogo Bugarite se "dominantna nacija" vo Makedonija vo ilindenskiot period ("Puls, leto, 1995 ).

Gospodine Kostovski, po ovie predo~uvawa ne bi trebalo da se smeta deka e vo red da se isklu~ite od aktivnosti za za{tita na povredite na ~ovekovite prava, prava i osnovni slobodi kon sebe si i kon Makedoncite kako poedinci i kako nacionalen kolektivitet. I za{tita na makedonskoto kulturno-istorsko i duhovno nasledstvo, odnosno na makedonskiot nacionalen identitet. Smetam deka sekoj Makedonec e dol`en da se upati kon za{titni aktivnosti, kolku {to mo`e i kolku {to umee. O~ekuvam zaedni~ka akcija na Makedoncite, koja na krajot bi vrodila so plod. Najprvo da go stavime von sila pravno nevalidniot i poni`uva~ki "ramkoven dogovor" i poni`uva~kiot Ustav. Potoa kako {to }e sledi.

Nema somnenie deka naesen ni pretstoi parlamentarna izborna trka za osvojuvawe na vlasta, odnosno sednuvawe na tronot i prestolot od kade }e mo`e lesno da se dr`i dirigentskata palka i da se komanduva ovoj iznapaten makedonski narod.

Dosega{nite partii i lider~iwa go sobiraa masloto so kajmakot i sekako vlasta koja e dosta slatka profitabilna i korisna samo za partiite i liderite. A za narodot? [to ostanuva za bednikot i naivniot obi~en ~ovek i smrtnik? Ostanuva verbata vo prazno, verbata vo veter i magla deka so samoto agitirawe, glasawe i poddr{ka na partijata i liderot i toj utre }e po`ivee podobro i posigurno.

Deka i na pretstojnive parlamentarni izbori }e ni se slu~i istoto, so svoj kamen po svoja glava, nema somnenie i podebeliot kraj nie obi~nite gra|ani }e si go izvle~eme. Nemame pravo na gre{ki, nemame pravo da gi zaboravime izminative mitinguvawa, pazarewa, veruvawa preku masovnite mitinzi na koi besplatno n# vozea so avtobusi, kombiwa i sl. da se vidi deka gi sakame i po~ituvame i sekako da zjapame vo ustite na glasnogovornicite {to }e izustat od ustata vo koja jazik nemaat, a bez da progovorat od kade im se parite za tie mitinzi.

Kako li gi opolnomo{tuvame? Da pravat potoa koalicii so kogo sakaat i pod koi uslovi, pa ako treba i so |avolot samo i samo da se zadr`at na vlast i da dirigiraat, na {teta na opoziciite, na {teta na glasa~ot i bednikot koj gi hrani. Nema somnenie deka isklu~ivo makedonskite partii na ovie parlamentarni izbori me|usebno }e mavtaat so drva i kamewa za da se osakatat za da ne im se zeme vlasta i idnoto upravuvawe so dr`avata, odnosno so bedniot i iznemo{ten makedonski narod, koj ve}e od pred pove}e godini spasot mesto vo ova par~e makedonska dr`ava za sigurna `iveja~ka go bara nadvor, vo Evropa i prekuokeanskite zemji kade Makedoncite osnovaa svoi domovi daleku od dedovoto ogni{te, a so {to ne samo {to ni begaat kadrite i vredni makedonski ~eda, ami i migracijata si te~e i se zgolemuva bez da im trepne oko na vlastordr`cite makedonski namaluvaj}i go naselenieto so Makedonci, a se zgolemuva so Ablanci, Romi i drugi. Ne e ~udno {to }e dojde vreme koga }e bideme malcinstvo.

Ako vaka prodol`i, ako vlasta e kusogleda i sebi~na, neka znae deka }e dojde den koga i taa }e bide na stakleni noze i deka }e se seti koga ve}e }e bide docna, bidej}i so mitinguvawa i prazni vetuvawa, so organiziran kriminal, mito i korupcija ne se pravi dr`ava.

Ne e li vreme gospoda od dosega{nite vladeja~ki partii i lideri da prestanete so la`nite i masovni nasilni propagandi, mitinguvawa od koi narodot si go vide svoeto i va{eto i deka treba da im se otstapi mesto na sposobnite, na ~esnite i vredni neogre{eni makedonski kadri i tie da ja vodat dr`avata i narodot vo naredniot period, bez da im se podmetnuvaat sopki i ne~esni igri i deka treba da im se dade celosna besprekorna poddr{ka ako sakame da gradime zaedni~ka dr`ava na site {to `iveeme ovde bez razlika dali e Makedonec, pravoslaven, musliman ili koj bilo, bez oru`je, bez ubistva i bez ograbuvawa!