PRAZNIK NA DOSTOINSTVOTO NA MAKEDONSKIOT NAROD

Vo ovaa prilika }e gi potsetime direktnite vinovnici za egzodusot na makedonskiot narod, koj s# u{te trae, deka ovoj ist makedonski narod vo sopstvenata istorija najmnogu stradal od doma{nite predavnici. Nemu ne mu be{e problem da se samoorganizira i da se izbori protiv silnata turska imperija i drugite porobuva~i, a u{te polesno mu be{e da ja dobie poddr{kata od svoite miroqubivi sosedi Albanci, Turci, Romi i drugi. Zatoa, neka vnimavaat bidej}i trpenieto na mnogu ~esni Maedonci e pri kraj.

... vo Makedonija pretstavuva najvozvi{en izraz na makedonskata politi~ka svest za svojata tatkovina i sopstvena dr`ava. Toa go izdigna na najvisok piedestal i go afirmira vo me|unarodni relacii makedonskoto ime i sozdade tradicija {to ima{e presudno zna~ewe vo natamo{niot razvitok na revolucionernite borbi za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. Negoviot najgolem dostrel, Kru{evskata republika, so svojata dlaboka revolucionerna sodr`ina, samo`rtvata na negovite akteri i masovnoto u~estvo na {irokite narodni sloevi ostavija traen beleg vrz svesta na makedonskiot narod.

Po svoeto formirawe vo 1893 godina, Makedonskata revolucionerna organizacija nastojuva{e po pat na revolucija da ja prisili Visokata Porta da go prifati i sprovede ~lenot 23 od Berlinskiot dogovor vo koj, pokraj drugoto, be{e predvidena politi~ka avtonomija za Makedonija. Vo po~etokot na januari 1903 godina, u~esnicite na Solunskiot kongres na TMORO donesoa re{enie za podigawe vostanie vo Makedonija vo tekot na proletta istata godina. Del od povidnite revolucionerni dejci, kako Goce Del~ev, Jane Sandanski i drugi bea protiv toa, smetaj}i deka vostanieto e predvremeno. Me|utoa, sepak vo maj 1903 godina na Smilevskiot kongres be{e potvrdeno re{enieto za krevawe vostanie i e formiran Glaven {tab na vostanieto, koe zapo~na na 2 avgust 1903 godina, na verskiot praznik Ilinden. Re~isi 30.000 vostanici, nare~eni komiti, pod parolata "Smrt ili sloboda" se sprotivstavija na 150.000 turski vojnici. Toa ima{e najgolem intenzitet vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Vostanicite gi oslobodija grat~iwata Klisura i Neveska, Kostursko i Kru{evo vo koe{to be{e formirana Kru{evskata Republika na ~elo so Nikola Karev, koja opstojuva{e duri 10 dena od 2 do 13 avgust 1903 godina.

Ilindenski {tab na ~elo so Nikola Karev

Vostanieto be{e zadu{eno i ima{e te{ki etni~ki, politi~ki i ekonomski posledici za makedonskiot narod. Bea zapaleni nad 200 sela vo 14 kazi, izgoreni 12.400 ku}i, ubieni 8.816 `iteli od koi nad 1.000 bea vostanici, a nad 70.000 ostanaa bez pokriv nad glavata. Poradi terorot na askerot i ba{ibozukot nad 30.000 `iteli bea prinudeni da emigriraat nadvor od svojata zemja, glavno vo Bugarija. Sepak, i pokraj svojot neuspeh, Ilindenskoto vostanie so Kru{evskata Republika odigra temelna uloga vo natamo{noto gradewe na svesta za posebnosta na interesite i za edinstvoto na makedonskiot narod. Negovata uloga e ogromna vo makotrpniot proces na nacionalnoto homogenizirawe i vo kristalizacijata na nacionalnata svest.

...na makedonskiot narod mu se slu~i 41 godina podocna, na 2 avgust 1944 godina, koga be{e proglasena negovata dr`avnost. Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM), be{e vrhovno, zakonodavno i izvr{no pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avna vlast vo demokratska Makedonija. Zasedanieto se odr`a vo manastirot "Sv. Prohor P~inski". Toa donese nekolku dokumenti {to mu davaat karakter na dr`avotvorno sobranie. Od osobeno zna~ewe se Re{enieto za proglasuvawe na ASNOM za najvisok organ na dr`avnata vlast vo Makedonija. Deklaracijata za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot koja gi sodr`i osnovnite li~ni i ~ovekovi prava, a istovremeno ja garantira ednakvosta na gra|anite pred zakonot, bez ogled na nivnata nacionalnost, pol, rasa i veroispoved. Dr`avotvoren dokument, {to ima politi~ko i istorisko zna~ewe e Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava. Vtori avgust e proglasen za nacionalen praznik, a izbran e i prezidium sostaven od 22 ~lena.

Tretiot Ilinden na 8 septemvri 1991 godina, 47 godini podocna, go odbele`a Referendumot za samostojnost i nezavisnost vo soglasnost so Deklaracijata za samostojnost i nezavisnost na Republika Makedonija. Na referendumskoto pra{awe {to go utvrdi Sobranieto, za samostojna, suverena i nezavisna Makedonija, pozitivno se izjasnija 97 otsto od gra|anite izlezeni na glasawe. So toa, na{ata dr`ava stana gra|anska i demokratska, a denot na Referendumot, 8 septemvri, be{e proglasen za tret Ilinden, odnosno, za Den na nezavisnosta na Republika Makedonija.

Pominaa edvaj desetina godini ottoga{, a ve}e e vreme za ~ertvrtiot Iliden koj kone~no }e ja re{i dilemata za makedonskiot opstanok i }e ja ispolni Gocevata misla "Svetot da pretstavuva pole za kulturen natprevar me|u lu|eto". Da se nadevame deka slednata godina, koga }e ja do~ekame 100 godi{ninata od Ilindenskoto vostanie }e nemame vojna, okupirani teritorii i tragedii, tuku kako {to e redot }e gi merime dostignuvawata na site poliwa.