SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

NAJZASTAPENITE AVTORI NA DELATA OD T.N. "GR~KA MITOLOGIJA" VOOP[TO NE BILE GRCI!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Avtorite na nad 80 otsto od site dosega poznati dela na t.n. "gr~ka mitologija" ne bile nikakvi Grci!

Vtor, spored zastapenosta vo dosega poznatiot literaturen opus na t.n. "Gr~ka mitologija" (koj u~estvuva so 12 otsto) e Pavsanija (Pausanias). Za nego pove}e od sigurno mo`e da se ka`e deka ne bil nikakov Grk. Toj se rodil vo oblasta Lidija (koja se nao|ala vo dene{na Turcija). Vo Lidija se znae deka `iveel zaseben narod Lidijci, koi zboruvale na sopstven lidiski jazik. Ovoj jazik, zaedno so hetskiot, likiskiot, palajskiot i luvajskiot jazik pripa|al na grupata "Anadolski jazici" (Encarta, cit. delo, naslov: Anatolian languages i Hittite Language). Otkako Lidija bila osvoena od Aleksandar Makedonski, t.e. vo periodot {to sledel potoa, zabele`ani se i elementi od balkanskata kultura, no nema podatoci za masovno iseluvawe na Lidijcite od Lidija, od ~ij gen najverojatno poteknuval i Pavsanija. Zna~i, i ovoj avtor na t.n. "Gr~ka mitologija" ne samo {to ne poteknuval od teritorijata na dene{na Grcija, tuku pove}e od sigurno ne bil ni etni~ki Grk.

Tret avtor spored zastapenosta vo delata na t.n. "Gr~ka mitologija" e Higin (Hyginus). Za negoviot `ivot malku se znae. Vo svetski poznatata enciklopedija Britanika, vo vrska so potekloto na ovoj avtor ~itame:

"Higin dejstvuval vo prviot vek po Hrista. Toj bil latinski avtor i u~en koj, spored Sveton (Suetonius, De Grammatics, 20), od Avgust (Augustus) bil nazna~en kako glaven nadzornik na Palatinskata biblioteka. Toj stignal vo Rim od [panija ili od Aleksandrija kako rob ili kao voen zarobenik, no bil osloboden od Avgust. Higin bil u~enik na Kornelij (Cornelius) i bil prijatel so Ovidij (Ovid). (Britannica, naslov Hyginus).

Zna~i ni tretiot po zastapenost avtor vo celokupniot dosega poznat literaturen opus na delata od t.n. "Gr~ka mitologija" ne bil nikakov Grk, nitu pak poteknuval od gr~kite teritorii, pa duri i ne pi{uval na jazikot koine, tuku na latinski.

DALI POSTOEL HOMER?

So osum otsto zastapenost vo sodr`inite na t.n. "Gr~ka mitologija" sleduva Homer (Homer). Za negovoto etni~ko poteklo, isto taka, ne se znae ni{to i prakti~no ne postoi nikakov podatok za negoviot `ivot (biografija, negovo spomnuvawe od sovremenici, pretstava na negoviot lik i sli~no). Poradi toa, denes mislewata vo svetskata nauka se podeleni i vo odnos na toa dali toj voop{to postoel kako li~nost ili mo`ebi negovite dela bile napi{ani od pove}e avtori.

Vo antikata i vo sredniot vek glavno se veruvalo deka Homer bil edinstvena li~nost i deka toj bil avtor na delata potpi{ani so negovoto ime. No, vo 1795 godina avtorot F.A. Volf objavil kniga pod naslov "Homeroviot problem" (Prolegomena ad Homerum). Vo ovaa kniga Volf go osporil avtorstvoto na Homer so {to otvoril debata vo nau~nata javnost koja trae do denes.

Vo vrska so ovoj problem postojat glavno dve grupi nau~nici. Prvata smeta deka Homer postoel kako li~nost i deka toj bil avtor na "Ilijadata" i na "Odiseja", a vtorata grupa smeta deka zad negovite dela stojat pove}e avtori.

Privrzanicite na teorijata za postoeweto na Homer kako edinstvena li~nost se povikuvaat na podocne`nite anti~ki narativni i usno prenesuvani podatoci za negovoto postoewe i smetaat deka ne mo`e tuku taka da se pomine preku takvite artikulacii. Konkretno, se znae deka delata na Homer bile po{iroko prou~uvani vo antikata na po{irok prostor od toga{niot poznat svet. Privrzanicite na teorijata za postoeweto na Homer kako edinstvena li~nost se povikuvaat i na na~inot na koj se podeleni negovite dela. Tie presmetale deka toj peel po edna od pesnite sekoja ve~er pred publika i deka zatoa samiot gi podelil pesnite (so otprilika ista golemina) za da mo`e da gi pee sekoja ve~er po edna.

Privrzanicite na teorijata spored koja zad delata na Homer stojat pove}e avtori isto taka nudat solidni argumenti. Tie najprvo potsetuvaat deka ne site anti~ki avtori svedo~ele vo prilog na avtorstvoto na Homer vrz site dela koi denes se smetaat kako negovi. Privrzanicite na ovaa teorija potenciraat deka u{te Herodot (istori~ar od 5 vek pred Hrista) go osporil avtorstvoto na nekoi dela od Homer. I navistina, Herodot nekolku pati go spomenuva Homer. Na edno mesto vo svojata "Istorija" Herodot nudi argumenti so koi go osporuva avtorstvoto na deloto "Kiprija" (Cypria), za koe dotoga{ se smetalo deka pripa|alo na Homer. Herodot go analizira patuvaweto na opisot na Aleksandar (vsu{nost toa e Paris) vo "Ilijadata" i vo "Odiseja", so istiot opis na negovoto patuvawe vo "Kiprija", pri {to otkriva drasti~ni razliki. Poradi toa Herodot zaklu~uva:

"Jasno e deka Homer ne e avtor na Kiprija".

Herodot poka`uva somnevawe i vo vrska so avtorstvoto na Homer nad deloto "Epigoni". Koga pi{uva za drevniot narod Skiti, Herodot pi{uva deka i Hesiod i Homer niv gi spomnale vo svoite dela. Ovde ~itame:

"Hesiod gi spomenuva niv, a istoto go pravi i Homer vo 'Epigoni', dokolku toa i navistina e negovo delo'". (The History of Herodotus, by Herodotus, translated by George Rawlinson).

Ovie svedo{tva na Herodot denes pretstavuvaat samo del od argumentacijata na sovremenite nau~nici koi tvrdat deka Homer ne postoel kako edinstvena li~nost, tuku deka imalo pove}e avtori na delata koi denes glavno se poznati kako negovi.

Privrzanicite na ovaa teorija svoite stavovi gi zasnovaat i vrz detalna analiza na delata za koi se smeta deka mu pripa|aat na Homer. Taka, na primer, tie imaat otkrieno deka posledniot del od 23 kniga na "Odiseja" i celata 24-ta kniga bile dodadeni od drug avtor. Ponatamu tie poso~uvaat na razlikite vo sodr`inite na oddelni nastani opi{ani vo "Ilijadata " i vo "Odiseja", kako i vo stilot na pi{uvaweto na ovie dela. Zabele`ani se i nekolku kontradiktornosti vo ovie prekrasni epovi, koi isto taka mo`at da bidat silna indicija deka niv gi sozdale pove}e avtori. Taka, na primer, spored "Ilijadata" yidot kon moreto ispa|a deka bil izgraden u{te vo prvata godina od Trojanskata vojna, no vsu{nost toj ne bil izgraden barem do devettata godina od vojnata. Isto taka, ~ovek koj bil ubien vo 5-ta kniga, povtorno se pojavuva vo 13-ta kniga. Gre{ki ima i vo "Odiseja". Specijalistite otkrile deka del od Prvata kniga se povtoruva vo Pettata. Zabele`an e i opis na voeni tehniki koi pripa|ale na razli~ni vremiwa (pa duri i vekovi). Vremenski razliki od nekolku vekovi zabele`ani se i vo detali od socijalnata organizacija na opi{anite op{testveni sredini, a zabele`ani se i anomalii vo stilot, kako i vo jazikot na pi{uvawe {to (spored privrzanicite na ovaa teorija) uka`uva na toa deka ovie dela bile pi{uvani vo podolg period od razli~ni avtori. Kone~nata forma na "Ilijadata" i "Odiseja", kakva {to denes ja znaeme, se smeta deka bila sozdadena vo Aleksandrija i vo Atina, kade vo vremeto pome|u 300 i 100 godina pred Hrista bile odr`ani sostanoci od toga{nite u~eni na koj bile "obnoveni" (redaktirani) originalnite tekstovi na Homer. Ova prakti~no zna~i deka ne se znae so sigurnost kakov bil originalniot jazik na koj bile napi{ani ovie dela.

Seto ova zna~i deka ni za Homer ne mo`e da se ka`e deka bil "Grk". Ne samo {to etnonimot "Grci" ne postoel vo negovo vreme, tuku i zatoa {to duri ne se znae dali i toj voop{to postoel kako li~nost. Onie koi veruvaat vo negovoto postoewe smetaat deka poteknuval od Mala Azija.

I RIMJANI PI[UVALE ZA MITOLOGIJATA

Sleden avtor spored obemot so koj u~estvuval vo opusot na t.n. "Gr~ka mitologija" e Ovidij (Ovid). Za nego rekovme deka u~estvuval so {est otsto. Vo vrska so negovoto etni~ko poteklo, vo enciklopedijata Encarta, ~itame:

"Ovidij (43 pred Hrista - okolu 17 po Hrista) bil rimski poet. Ovidie bil roden kako Publij Ovidij Naso (Publius Ovidius Naso) vo semejstvo na kvestor od srednata klasa vo Sulno (dene{en Sulmona) vo blizinata na Rim."

Zna~i nitu Ovidij ne bil Grk, tuku Rimjanin, koj svoite dela gi pi{uval na latinski.

Sleduvaat Nonus so pet otsto i Virgilij so ~etiri otsto u~estvo vo dosega poznatiot literaturen opus na t.n. "Gr~ka mitologija".

Nonus bil Egipjanec koj `iveel vo pettiot vek po Hrista (Encyclopedia Britannica, naslov Nonnus), a za Virgilij e dobro poznato deka bil rimski poet, roden vo edno selo vo dene{na severna Italija, blizu Mantova. @iveel od 70 do 19 godina pred Hrista (Encarta, Virgil).

Od avtorite na t.n. "Gr~ka mitologija" koi ne bile Grci i koi ne poteknuvale od etni~kite gr~ki teritorii }e gi spomneme i latinskite avtori Statij, Antonie Liberalis i Valerij Flak. Statij so svoite dela u~estvuval so okolu 2,6 otsto od sevkupniot dosega poznat literaturen opus na t.n. "Gr~ka mitlogija", a Antonie Liberalis i Valerij Flak so po dva otsto.

Za Statij se znae deka bil rimski poet, koj `iveel vo 1 i 2 vek po Hrista (Encyclopedia Britannica, naslov Statius).

Antonie Liberalis isto taka bil latinski avtor.

Valerij Flak `iveel vo prviot vek po Hrista. I toj bil latinski poet (Encyclopedia Britannica, naslov Valerius Flaccus).

Da go spomneme i Apolonie od Rodos, koj u~estvuval so 1,8 otsto vo dosega poznatiot literaturen opus na t.n. "Gr~ka mitologija". Za nego se znae deka `iveel vo tretiot vek pred Hrista i deka bil roden vo Aleksandrija.

Avtori koi u~estvuvale vo sozdavaweto na t.n. "Gr~ka mitologija", koi bile so negr~ko ili so nepoznato etni~ko poteklo bile i: Apulej Lukij (Apuleius Lucius), rimski pisatel i filozof, koj `iveel vo 2 i 3 vek po Hrista i bil roden na teritorijata na dene{en Al`ir; Kalimah (Calimachus), koj `iveel vo 3 vek pred Hrista vo Aleksandrija, a poteknuval od Libija; Kikeron (Cicero), koj `iveel vo 2 i 1 vek pred Hrista i bil poznat rimski pisatel i govornik; Klavdij Elijan (Claudius Aelian), koj `iveel vo 2 i 3 vek i bil rimski retori~ar; Propertij Sekstus (Propertius Sextus), koj `iveel vo prviot vek pred Hrista i bil rimski poet, roden vo Azisi; Atenaj od Naukrat (Athenaeus of Naucratis), koj poteknuval od Egipet i drugi. Ovde se i podocne`nite vizantiski avtori: Kolut (Coluthus), Konstantin Porfirogenit (Constantinus Porphyrogentius), Stefan Vizant, Jovan Ceces (John Tzetzes) i drugi.

I {to mo`e da se zaklu~i od celiot ovoj pregled? Avtorite koi sozdale nad 80 otsto od literaturnite dela, delumno ili celosno posveteni na likovite i nastanite od t.n. "Gr~ka mitologija", ili ne bile Grci ili bile lu|e so nepoznato etni~ko poteklo. Ova e u{te eden argument pove}e vo prilog na neopravdanosta na upotrebata na terminot "Gr~ka mitologija". Barem, od aspekt na etni~koto poteklo na nejzinite sozdava~i, ovaa mitologija ne mo`e da bide "gr~ka". Kakva e taa "Gr~ka mitologija" koga se znae deka ogromniot del od nejzinite kreatori ne bile nikakvi Grci.

(Prodol`uva)

Gore

Copyright © 2002 "MAKEDONSKO SONCE"