NARODOT E VLAST... POSLEDNA [ANSA

Del od vinata slobodno i bez dvoumewe }e ja prefrlime na t.n. me|unarodna zaednica koja so svoite valkani strate{ki igri napravi mnogu za raznebituvaweto na slogata i edinstvoto na balkanskite narodi vo izminatoto pedesetletie, no pogolemiot del od vinata }e ja frlime i vrz nas, vrz na{ite politi~ki izbranici koi ni vetija deka }e {titat s# {to e vo domenot na dr`avnosta, integritetot i suverenitetot, a za vozvrat sozdadoa agonija. Dali so svesni ili nesvesni nameri, neva`no e.

Denovive, za vreme na ~estvuvaweto na golemiot praznik Ilinden, ~uvme mnogu patriot{tini, mnogu juna{tini koi samo na usta gi ka`uvaat, na hartija gi pi{uvaat, a vo `ivotot i realnosta sosema drugo se slu~uva. Praznicite gi pretvorija i zloupotrebija vo partiski vozdignuvawa i kampawi, vo mitinzi od najponizen vid, gi iskoristija za da fatat trka so vremeto koe postojano gi brka i preteknuva. Makedonskiot narod kako nose~ki stolb na ovaa dr`ava ne mo`e i po 12 godini pluralno i demokratsko `iveewe da najde ~ovek, partija i struktura na lu|e koi }e znaat i umeat da gi izvle~at od apatijata vo koja se nao|a. Ponudata i na ovie parlamentarni izbori, ~etvrti po red e re~isi ista, identi~na so onaa pred ~etiri ili osum godini. Isti lu|e, bez programi i idei, isti retoriki, isti metodi na pridobivawe na elektoratot. Razlikata se sostoi samo vo voinstveniot, na momenti nacionalisti~i prizvuk na plasirawe na ne{tata koi treba da bidat fakti i argumenti.

Vnatre{nite prepukuvawa vo etni~kite blokovi vo zemjava vo ekot na izbornata kampawa dobivaat vo intenzitet i s# pove}e jaknat ne vodej}i smetka pritoa za posledicite koi bi mo`ele da sozdadat reperkusii kako na vnatre{no-politi~ki taka i na nadvore{en plan. Sostojbata i kaj dvata najgolemi bloka, makedonskiot i albanskiot, e do tolku naduvana {to bi mo`ela ekstremno lesno da prerasne vo odredeni radikalni dvi`ewa koi bi imale edna cel, rasipuvawe na smetkite na politi~kiot protivnik, pa makar i po cena na `rtvi i lo{ me|unaroden ugled na dr`avata.

Katalizatori vo aktuelnata situacija ima mnogu, no so slaba politi~ka mo} i bez {ansi ne{to da promenat na politi~kata karta. So eden zbor prakti~no se neupotreblivi i zanemarlivi. Ako na po~etokot na godinava privrzanicite na tretiot politi~ki blok ili ponuda po~naa da se konsolidiraat i da navestuvaat ne{to navistina krupno koe }e im gi pomati vodite na dosega najgolemite opcii vo Makedonija, sega mo}ta se svede na utopija, zamisla i ideja za nekoi podobri vremiwa. Povtorno kako i dosega gra|anite na ovaa zemja }e moraat da biraat kako vo nemite crno-beli filmovi, SDSM ili VMRO-DPMNE. Ostanatoto e s# vo domenot na pustite `elbi. Tie ja nametnaa ovaa igra, a elektoratot naivno ja prifati. Ako celiot narod zboruva, pcue i kolne po predavnicite od Ohrid kako {to na mnogu yidi{ta po gradovite se ispi{ani imiwata na Georgievski i Crvenkovski, zo{to dva miliona lu|e igraat po muzikata od istata plo~a koja cela decenija nazad im ja vrtat pred stanuvawe nautro i pred zaspivawe nave~er. Kakvo prokletstvo e frleno vrz ovoj narod ta ne znae samiot da si gi otvori o~ite i ~eka nekoj drug da progleda namesto nego?

Procentite koi nedelive se plasiraat po sopstvenite partiski mediumi za raspolo`enieto na glasa~ite mo`ebi se to~ni, no i pokraj obidite na "golemite" takvite procenti da gi preto~at vo pobeda za nara~atelite, statisti~arite zaboravile eden mnogu golem nedostatok koj im otvora vrata na preostanatite uslovno re~eno mali partiski subjekti. Imeno, celi 55 otsto od ispitanicite na navodno to~nite anketi se neopredeleni i protiv ponudenite li~nosti i partiski organizacii vo anketata na mediumot. Se somnevame deka na ovie izbori celi 55 procenti nema da izlezat na glasawe pred s# poradi informaciite od mnogubrojni nezavisni i nevladini organizacii deka masovnosta na ovie izbori bi bila me|u najgolemite dosega.

Adutite za dobivawe glasovi pove}e ne se kaj golemite, ne se kaj patriotite kako {to se prestavuvaa dosega. Nitu Georgievski, nitu dru`bata na Crvenkovski pove}e ne mo`at zagubite da gi pretvoraat vo dobivki, porazite da gi pretvoraat vo pobedi. Nivnoto rivalstvo i desetgodi{no nategawe koj od kogo e podobar i popismen n# dovede vo ovaa situacija vo koja se nao|ame denes, da ja spasuvame namesto da ja unapreduvame i razvivame Makedonija. Nivnite koalicii i delbi na profiti, politi~ki ili ekonomski seedno, so korumpiranite i {ovinisti~ki strukturi na albanskiot blok vo zemjava ne dade rezultati, tuku naprotiv za nekolku decenii n# odvrati od vistinskite procesi na integracija vo me|unarodnoto semejstvo na narodite.

I ednite i drugite velat deka vo sekoja nova vlada mora da ima po edna albanska partija koja }e go odrazuva multietni~kiot so`ivot vo Makedonija. V red, no kako koga nitu eden od politi~kite subjekti na Albancite ne se ~uvstvuva doblesen i hrabar da zacrta samo edna to~ka vo svojata programa deka se zalaga za unitaren karakter na Republika Makedonija, deka }e se bori za za{tita na nejziniot suverenitet i integritet, deka }e se bori vo odbrana na dr`avata od site vnatre{ni i nadvore{ni devijatni vlijanija koi bi bile {tetni po nejzinoto opstojuvawe i razvivawe. Naprotiv, vo nivnite idei i zamisli go ima sosema sprotivnoto: Albancite kako vtor narod vo dr`avata, albanskiot jazik kako vtor slu`ben jazik, Makedonija kako federacija i u{te poekstremni re{enija. Takva Makedonija ve}e ne e Makedonija. Toa bi bilo javeto na ona {to Xaferi "svako jutro i svake no}i go sawa".

So kakvi partii na etni~kite malcinstva koaliciraat demokratite i vojvodite? Direktno so onie koi go razgraduvaat i uni{tuvaat makedonskoto tkivo i dr`avnosta. Paralelno so toa i dvajcata se sou~esnici i potpomaga~i vo ru{eweto na istoriskite i sovremenite pridobivki na makedonskiot narod. Drug argument i fakt za toa ne postoi nitu vo teorijata, a u{te pomalku vo praktikata. Nemaat verodostojnost za~estenite izjavi na voda~ite na vlasta i na opozicijata deka za uspe{no stabilizirawe na dr`avata obvrzno e vo vladinite klupi da sedat Albanci koi }e "pomagaat" vo tie procesi. I Xaferi dosega sede{e i privrzanicite na negoviot sprotiven tabor, pa efektite od gledna to~ka na stabilizacijata bea so nulto saldo. Prakti~no ne pomognaa ni{to vo za{titata na teritorijalniot integritet i celovitost, tuku naprotiv so svoite lu|e postaveni vo strukturite na bezbednosnite organi pridonesoa vo otkrivaweto i probivaweto vo voeno-bezbednosnite planovi na makedonskite odbranbeni sili i nivno predavawe vo racete na onie koi masakriraa po {arplaninskite i kumanovskite gori i planini. So takvi li partneri imaat namera i ovojpat da sorabotuvaat "najgolemite" Makedonci vo poslednoto desetletie?

I u{te edna filmaxiska igra od opozicionata politi~ka kinoteka. Nekolku meseci ve}e mu prefrlaat na Crvenkovski i negovite socijaldemokrati deka Zapadot re{il tokmu toj da napravi partnerstvo so teroristot broj eden vo Makedonija, Ali Ahmeti, no vo postizbornata atmosfera. Branko pak uporen vo obrazlo`enijata deka toa ne doa|a predvid. Od druga strana, pak, nekolkupati povtoril deka }e koalicira so onaa albanska partija koja }e ima legitimitet kaj albanskite glasa~i. Ako dobro gi pogledneme nara~anite plateni anketi vo mediumite bliski na opozicijata, }e zabele`ime deka najgolem rejting, a so toa i legitimitet kaj Albancite, ima tokmu toj, ka~akot Ahmeti. Ottuka, Crvenkovski so svoite kontradiktorni i pau{alni izjavi pred po{irokata javnost ostava samo dopolnitelen i zgolemen prostor za somnevawe.

Ni{to podobro ne stojat rabotite i so aktuelnite vladeteli. Georgievski ja prodol`uva strate{kata sorabotka so univerzalniot albanski um na site vremiwa, Arben Xaferi. Planovite im se delumno realizirani. Pretstoi u{te edno pozabrzano poluvreme koe }e im gi ostvari soni{tata zacrtani vo devedesetiosmata. [to navistina bi mo`elo da ni se slu~i po izborite samo tie znaat, gotva~ite koi vo momentov gi zapr`uvaat ~orbite koi }e treba gra|anite da gi srkaat.

Silata e vo narodot, narodot e sila. Silata e vo vlasta, narodot e vlast. No, samo ako znae da ja iskoristi {ansata koja mo`ebi za posleden pat mu se nudi.