MAKEDON[TINATA KONE^NO ]E VLEZE VO PARLAMENTOT!

HRISTOV: Makedonskata narodna partija e prva nacionalna partija formirana u{te na po~etokot na pluralizmot vo Republika Makedonija vo 1990 godina i prva partija {to kako svoj simbol go istakna makedonskoto {esnaesetzra~no zlatno sonce i kako partija se zalaga{e toj simbol da bide i zvani~no zname na Republika Makedonija. Ovaa partija vo celiot izminat period sekoga{ se zalaga{e za odbrana na makedonskite nacionalni interesi i za razlika od mnogu drugi takanare~eni nacionalni partii uspea da odolee na predizvikot da u~estvuva vo vlasta po koja bilo cena, ne gi prodade nacionalnite interesi za vlast, fotelji i pari kako {to napravija drugite partii vo izminatiot period. Sorabotkata na ovaa partija so Makedonska alijansa datira u{te so nejzinoto formirawe proletta 1996 godina i ottoga{ navamu taa vo kontinuitet postojano se zgolemuva{e so toa {to imavme zaedni~ki aktivnosti i nastapi vo odbrana na makedonskite nacionalni interesi kako za Makedoncite vo Republika Makedonija taka i za Makedoncite vo sosednite dr`avi i vo celiot svet. Takvi zaedni~ki nastapi imavme pri razni manifestacii za odbele`uvawe na zna~ajni datumi od mnoguvekovnata makedonska istorija kako i zaedni~ki protesti protiv diskriminacijata na Makedoncite vo sosednite dr`avi, kako {to be{e zaedni~kiot protest pred bugarskata Ambasada protiv odlukata za ukinuvawe na OMO Ilinden - PIRIN, pa protestite pred makedonskiot Parlament protiv Ramkovniot dogovor i promenata na makedonskiot Ustav i mnogu drugi sli~ni aktivnosti.

Zna~i, uspe{nata sorabotka vo izminatite nekolku godini vo odbrana pred s# na makedonskite nacionalni interesi, sli~nosta vo tolkuvaweto na makedonskata istorija od anti~ko vreme, pa periodot na vladeeweto na makedonskiot car Samoil, dejstvuvaweto na makedonskoto VMRO na Goce, Dame, Jane i drugite vo borbata za osloboduvawe i osamostojuvawe na Makedonija, prodol`ena preku antifa{isti~kata borba na makedonskiot narod i formiraweto po tolku vekovi na zvani~na makedonska dr`ava preku proglasot na ASNOM, pa s# do den denes kade za mnogu aktuelni nastani imame sli~en ili ist stav, dovede do toa da ja formirame na{ata koalicija so zaedni~kiot simbol - {esnaesetzra~noto zlatno makedonsko sonce koe{to i najmnogu n# obedini. Seto ova {to gi obedini na{ite dve partii, ne go najdovme vo drugite politi~ki partii, pa duri i vo onie {to se deklariraat kako nacionalni, a vsu{nost so svoeto dejstvuvawe vo izminatiot period doka`aa deka se mnogu daleku od s# ona {to zna~i nacionalna odbrana na makedonskite interesi, a nekoi partii tie interesi mnogu lesno i brzo gi rasprodavaa za vlast ili za pari.

HRISTOV: Po dvanaesetgodi{noto lo{o vladeewe na politi~kite partii - SDSM od 1992 do 1998 godina i VMRO-DPMNE od 1998 godina navamu - {to n# dovede do rabot na ambisot, se po~uvstvuva potreba od ne{to novo, od nekakva treta opcija koja{to na narednite parlamentarni izbori bi gi pobedila ovie partii i bi ponudila ne{to pozitivno, podobro vo naredniot period. Toa dovede do formirawe na novi partii koi pretendiraa kon ovoj prazen prostor, no za `al skoro site takvi partii bea formirani od lu|e koi{to bea ili vo prvata ili vo vtorata opcija, pa duri i na visoki pozicii vo vlasta i so svoite toga{ni partiski lideri zaedno go la`ea makedonskiot narod. Sega, istite tie sakaat da poka`at pred glasa~ite deka se mnogu ~isti, deka se mnogu ~esni, mislej}i deka povtorno }e mo`at da go izla`at makedonskiot glasa~ i na toj na~in da ja osvojat vlasta ili da u~estvuvaat vo formirawe na nova vlada i pak so krajnata cel deka }e se doberat do foteljite od kade i natamu }e go kradat i poni`uvaat makedonskiot narod. No, ubeden sum deka narodot koj na dva pati gorko se izla`a, ovoj pat }e gi sfati nivnite igri i nemilosrdno }e gi kazni na pretstojnite parlamentarni izbori. Vo ovaa igra za tretata opcija se priklu~ija i drugi partii koi navodno (ili direktno) ne bile vo vlasta, no se sateliti na prvata ili vtorata dosega{na vladeja~ka opcija, pa preku niv tie sakaat da priberat kolku {to e mo`no pogolem broj od sega zasega neopredelenite glasa~i, da se osvojat nekolku prateni~ki mandati, pa potoa pri eventualno formirawe na vlada so niv i da koaliciraat. No, i niv makedonskiot narod ve}e gi prepoznava, pa i za niv sleduva kaznata na pretstojnite parlamentarni izbori. Nie seto ova od porano go znaevme, no na po~etokot na minatiot mesec vo direktnite kontakti so nekoi od tie partii i nie kako i makedonskiot narod se uverivme deka na ovie partii ili poto~no na nivnite lideri ne im se prioritet makedonskite nacionalni interesi i dr`avata Makedonija, tuku prioritet im e isklu~ivo do|awe na vlast na koj bilo na~in i po koja bilo cena i ostvaruvawe na li~nite ambicii i materijalni interesi.

HRISTOV: Kako {to prethodno istaknav, ne deka ne sakavme da formirame silen politi~ki tret blok koj{to }e gi pobede{e dosega{nite dve takanare~eni golemi partii (golemi mo`ebi po ~lenstvo, no ne i po idei), sakavme i toa mnogu, no veruvajte nema{e so kogo toa da go napravime, bidej}i politi~kite partii, a posebno tie koi i natamu uporno se pretstavuvaat za nacionalni makedonski partii odamna prestanale da bidat takvi i da gi branat makedonskite nacionalni interesi. Nim najmalku va`na im e odbranata i borbata za nacionalnata makedonska kauza, tie taka samo se deklariraat so nade` deka pretstavuvaj}i se kako takvi povtorno }e mo`at da go izla`at makedonskiot narod. Ostvaruvaweto na nivnite li~ni interesi i zagrabuvawe od makedonskoto nacionalno bogastvo im se edinstvena cel. Za razlika od niv, na{ite lideri od Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija so dosega{nite svoi aktivnosti doka`aa deka edinstveno im e va`na borbata za podobar `ivot na svojot makedonski narod i pred s# za~uvuvawe i razvoj na makedonskata dr`ava. Zatoa i re{ivme na pretstojnite parlamentarni izbori da nastapime zaedno samo dve partii - Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija.

HRISTOV: Nie vo Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija sekoga{ kako prioritet ja istaknuvame na{ata borba za makedonskite nacionalni interesi i za~uvuvawe na makedonskata dr`ava. Toa vo izminatiot period go doka`avme so dela, a ne so zborovi kako {to go pravea drugite. Vo celiot dosega{en period na na{eto dejstvuvawe nie, pred s# kako lu|e, ostanavme ~isti, neizvalkani od smrdeata na vlasta, nekopromitirani, im odoleavme na silata na vlasta, na silata na potkupot, na parite, na mitoto i korupcijata i na s# ona ne~ove~no, nisko koe{to vo izminatiot period na vladeewe imavme mo`nost da go zabele`ime kaj nositelite na vlasta koi mnogu brzo podlegnaa na site ovie slabosti i mnogu brzo zaboravija za {to narodot gi bira{e i {to od niv se o~ekuva{e. Nie sme i sakame da bideme trn vo o~ite na site onie koi vo izminatiot period rabotea protiv svojot narod i protiv svojata dr`ava, rasprodavaj}i gi makedonskite nacionalni interesi, pa duri i delovi od teritorijata na Makedonija podlegnuvaj}i pred s# na za~uvuvawe na pozicijata na vlasta kako i podlegnuvaj}i na silata na parite. No, narodot seto toa dobro go znae. Znae za nivnite mahinacii, za nivnite kra`bi, za evtinite proda`bi na nacionalnite stopanski kapaciteti, no so zagrabuvawe na golemi provizii vo sopstveniot xeb. Narodot }e znae da gi kazni so neglasawe za nivnite partii na parlamentarnite izbori. Narodot }e glasa isklu~ivo za onie za koi }e znae deka ovoj pat nema da go izla`at. Pa potoa zaedno so niv }e znae da gi kazni site ovie velepredavnici na svojot narod i da gi isprati ne samo vo istorijata, tuku i vo kaznenite ustanovi kade ve}e odamna im e mestoto na mnogumina od niv.

HRISTOV: Vo periodot na vladeeweto na SDSM, tie ne sakaa da im ovozmo`at na makedonskite iselenici da glasaat vo dr`avite kade {to `iveat, t.e. vo makedonskite diplomatski i konzularni pretstavni{tva i aktivno da u~estvuvaat vo izborite vo Republika Makedonija i vo nejziniot politi~ki `ivot kako {to toa go pravat site normalni dr`avi vo svetot. Toa ne go dozvoluvaa samo od strav deka iselenicite, ako im se ovozmo`i toa nivno elementarno pravo, nema da glasaat za nivnata partija, bidej}i i samite bea svesni deka lo{o vladeat. Od druga strana, od toga{nata "najnacionalna partija" - VMRO-DPMNE - na na{ite iselenici im se nude{e nacionalna makedonska strategija, im se nude{e duri i obedinuvawe na cela Makedonija, pa i toa deka ako dojdat na vlast pod itno }e go izmenat zakonot za izbori so {to }e im se ovozmo`i na makedonskite iselenici pravoto na glasawe vo rodnata Makedonija. Vo 1998 godina, na toga{nite parlamentarni izbori, makedonskiot narod mu poveruva na VMRO-DPMNE i na nejziniot koalicionen partner, Demokratska alternativa, glasa{e protiv SDSM i gi dovede na vlast tokmu ovie dve partii, veruvaj}i deka glasaat za vistinski promeni. No, po kratko vreme istiot toj narod se uveri deka ovie bile samo golemi la`govci i u{te pogolemi predavnici koi ne samo {to ne ja obedinija cela Makedonija, tuku i ovaa {to ja imame sekojdnevno ja rasprodavaat. Ovaa vlast, svesna za seto lo{o {to go napravi i {to s# u{te go pravi, a znaej}i ja pred s# ekonomskata nezavisnost na makedonskite iselenici koi ne mo`e da gi kupuva so partiski vrabotuvawa vo komunalni pretprijatija, tokmu taa se ispla{i da go ispolni vetenoto pravo da ja smeni zakonskata regulativa i na ovie naj~isti Makedonci da im ovozmo`i da si glasaat za svojata tatkovina.

No, ovie denovi, na pragot na novite parlamentarni izbori, svesni za s# lo{o {to mu napravija na svojot narod i na svojata dr`ava i u{te posvesni za svojot pretstoen parlamentaren poraz, pravat vonredni napori da se opravdaat tokmu pred tie na{i makedonski iselenici nadevaj}i se deka nivnoto pametewe e mnogu kratko i nekako mo`ebi bi uspeale da ostanat na vlast. Taka, nekolku dena pred svojot poraz, so markenti{ki poteg na izdavawe paso{i i dr`avjanstva na na{i Makedonci od sosednite dr`avi i od iseleni{tvoto, mislat deka }e spasat glava. Toa ne go napravija koga treba{e, na po~etokot na svoeto vladeewe, a sega za s# e premnogu docna, posebno za nivniot spas od kaznata na makedonskiot narod koja{to }e se slu~i mnogu brzo i toa na 15 septemvri ovaa godina. Inaku nie, koi otsekoga{ go baravme toa pravo za makedonskite iselenici, i natamu }e se zalagame toa da se ostvari {to pobrgu i da ostane zasekoga{ bez razlika koj }e bide na vlast.

HRISTOV: Na pretstojnite parlamentarni izbori na{ata kako {to jas ja narekuvam "Koalicija na sonceto", sostavena od Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija, predlo`i sto kandidati za pratenici vo makedonskiot Parlament vo pet izborni edinici vo Republika Makedonija, osven vo {estata Tetovsko-gostivarsko-debarska izborna edinica. Vo nea ne istaknavme kandidatska lista, bidej}i na{ite zalo`bi za zaedni~ka lista na makedonskite partii ne se ostvarija zatoa {to povtorno do izraz dojde makedonskoto needinstvo, al~nite partiski interesi kaj drugite "makedonski" partii i ovoj pat bea posilni od makedonskite nacionalni interesi so {to se namalija {ansite od ovoj region da imame barem 5-6 makedonski pratenici, vo soglasnost so procentot na Makedonci vo toj region. So toa {to ovoj na{ predlog ne be{e prifaten i so toa {to mnogu "makedonski" partii istaknaa kandidatski listi vo {estata izborna edinica, a pri vakov proporcionalen izboren model, }e se raspar~i makedonskoto glasa~ko telo i od ovaa izborna edinica mo`e da se slu~i da ima eden, ili da nema nitu eden makedonski pratenik.

Isto taka, pri utvrduvaweto na listite vodevme smetka da go zapazime regionalniot princip na mestoto na `iveewe i mestoto na dejstvuvawe na na{ite kandidati. Toa da bidat kandidati od regionot na izbornata edinica. Taka, nositel na na{ata lista na kandidati vo skopskata izborna edinica e pretsedatelot na Makedonska narodna partija, Vladimir Stefanovski, advokat, roden skopjanec koj celiot svoj `ivot raboti i `ivee vo Skopje. Po nego e pravnikot Zoran Ko~oski - mlad, no iskusen i sposoben vo bran{ata vo koja raboti. Vo ovaa izborna edinica na{ kandidat e i Dragi Stojkovski, skopjanec od Dra~evo koj sega `ivee vo Kanada i e pretsedatel na Svetskata makedonska organizacija "Obedineti Makedonci" od Toronto. Isto taka, i vo vtorata Skopsko-kumanovska izborna edinica nositel e stomatologot Qup~o Ivanovski od Skopje, no vedna{ do nego e ma{inskiot in`ener od Kumanovo, Sre}ko Arsovski. Vo tretata [tipsko-vele{ka izborna ednica nositel e rudarskiot in`ener od Veles, Mitko Dimitrovski, a vtora e Len~e Jakimoska, ste~aen rabotnik od "Makedonka" od [tip. Vo ~etvrtata Prilepsko-strumi~ka izborna edinica odime na ~elo so pretsedatelot na Makedonska alijansa, \or|ija - Xorx Atanasoski, a do nego sum jas, kako potpretsedatel na Makedonska alijansa, so edinstvena `elba na Prilep i na celiot ovoj makedonski region da mu go vratime sjajot na ekonomski najrazvien region. Pettata izborna edinica ja vodat bitolskite advokati Dragi Petrovski, kako nositel, i Stanoe Buxevski, kako vtor na ovaa lista.

HRISTOV: Da odbereme vistinski kandidati, pred s# ~esni, nekorumpirani, ceneti vo svojata sredina, da vi ka`am najiskreno, od edna strana ni be{e mnogu te{ko zaradi toa {to vakvite lu|e odamna se trgnaa od politi~kata scena zaradi toa {to nea vo me|uvreme ja zaposednaa lo{i lu|e. No, od druga strana, lesno gi najdovme na{ite istomislenici, bidej}i niv za na{a sre}a i za sre}a na Makedonija s# u{te gi ima. So vakvi kandidati kako na{ite ne samo {to nie se gordeeme, tuku so niv }e se gordee i makedonskiot narod i makedonskata dr`ava, dokolku ja osvoime doverbata na glasa~ite i dokolku ni se dozvoli da poka`eme s# {to umeeme. Se nadevame deka tokmu na ovie parlamentarni izbori preku na{ite kandidati kone~no }e vleze Makedon{tinata vo makedonskiot Parlament, kone~no }e vleze makedonskoto {esnaesetzra~no zlatno sonce i }e go ogree napateniot makedonski narod, a Makedonija }e dobie vistinski makedonski patrioti vo svojot Parlament koi i po cena na svojot `ivot }e znaat da ja odbranat svojata tatkovina i uspe{no }e ja izgradat i }e ja razvivaat makedonskata dr`ava.

HRISTOV: So na{ite kandidati, koi gi predlo`ivme na listite za pretstojnite parlamentarni izbori i so na{ata strategija koja se zasnova pred s# vrz principot "na vistinski mesta da se postavuvaat sposobni i vistinski lu|e", kako i so na{ata programa koja pred s# se potpira na dolgogodi{noto uspe{no iskustvo na na{ite kandidati kako vo Republika Makedonija taka i sekade vo svetot, odgovorot na ova pra{awe vo sekoj slu~aj bi bil potvrden. Na{ata programa se zasnova pred s# na vospostavuvawe na suverenitetot na makedonskata dr`ava na celata svoja teritorija. Mora Makedonija da ja napravime bezbedna i sigurna dr`ava, da doneseme zakoni kompitabilni so zapadnite dr`avi, pred s# so onie od Evropskata unija kon koja site se stremime, i da se nau~ime site bez isklu~ok dosledno da gi primenuvame tie zakoni. So ovie merki }e se vospostavat uslovi za investirawe pred s# od na{ite Makedonci od iseleni{tvoto ~ija poddr{ka vo celost ja imame i koi se podgotveni ne samo samite da investiraat vo svojata rodna tatkovina, {to dosega ne im be{e ovozmo`eno od dosega{nite vlasti, tuku so sebe da gi dovedat i svoite stranski partneri so koi ve}e dolgo vreme uspe{no sorabotuvaat i koi{to gi znaat i gi cenat nivnite kvaliteti i sposobnosti i koi se podgotveni zaedno so na{ite Makedonci da dojdat i da investiraat vo sega razru{enoto, raskr~menoto i uni{tenoto makedonsko stopanstvo. Na ovoj na~in za mnogu brzo vreme }e gi zale~ime dosega{nite rani i Makedonija }e trgne brzo kon silen ekonomski razvoj, so {to }e stane vode~ka ekonomski razviena sila vo regionot i respektabilna dr`ava, ~lenka na golemoto evropsko semejstvo.

HRISTOV: Tie {to go izneverile makedonskiot narod vo izminatite dvanaeset godini, a osobeno aktuelnata vlast koja{to najmnogu se pla{i tokmu od sopstveniot narod i od negovata kazna koja{to }e sledi na pretstojnite parlamentarni izbori, ne taka lesno }e ja prepu{tat vlasta na drug, posebno zaradi toa {to se pla{at od novata narodna vlast koja treba da dojde. Najmnogu se pla{at aktuelnite vlastodr{ci, za{to }e treba da dadat ot~et pred makedonskiot narod za site zlodela koi mu gi napravija vo izminatite ~etiri godini i zatoa {to za tie zlodela }e treba da odgovaraat pred dr`avnite sudski organi, pa za mnogumina od niv zatvorite }e bidat mesto kade {to }e go prodol`at svojot `ivot. Tokmu od ovie pri~ini aktuelnata vlast }e se obide so site sili i so sekakvi metodi da ostane na vlast. No, toa nema da im uspee, bidej}i nitu edna vlast {to e protiv svojot narod ne uspeala so sila da ostane i natamu da vladee, pa nitu na ovaa nenarodna vlast nema da & uspee da se sprotivstavi na silata na narodot. Silata na makedonskiot narod s# u{te ja potcenuvaat, no od nea spas za niv ovoj pat }e nema.