ORU@JETO YVECKA NA GOLEMO

Stranskite emisari i posrednici ovoj den go ocenija kako "golem den za Makedonija", no za doma{nite potpi{uva~i, spored nivnite lica, ne mo`e{e da se dobie zaklu~ok deka go delat nivnoto zadovolstvo.

Na Dogovorot mu prethodea ma~ni i iscrpuva~ki pregovarawa me|u zasegnatite strani i tokmu vo toa "zati{je" koga se parafira{e Dogovorot ima{e i najmnogu `rtvi. Dovolno e samo da se spomene "Karpalak" i da dobieme mra~ni vizii. Dogovorot be{e usoglasen po re~isi dvomese~ni pregovori, a politi~kite lideri od Skopje se preselija na pomirna lokacija, vo vilata "Biljana" vo Ohrid. Mestoto na potpi{uvaweto, pretsedatelskata rezidencija na Vodno, se ~uva{e vo najgolema tajnost i na ovoj ~in prisustvuvaa mnogu svetski emisari i olesnuva~i. Nastanot go snimaa samo Makedonskata televizija, Rojters i fotoreporterite na agencijata MIA.

Liderot na VMRO-DPMNE, Lub~o Georgievski, Branko Crvenkovski, lider na SDSM, Arben Xaferi, lider na DPA, Imer Imeri, lider na PDP, kako i Boris Trajkovski, {ef na makedonskata dr`ava, se najgolemite vinovnici koi {to go potpi{aa dogovaraniot Ramkoven dogovor pred edna godina, a pritoa nemaa hrabrost za ova pra{awe da go konsultiraat makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva {to `iveat vo Republika Makedonija. Se smeta{e deka so ovoj ~in e otvoren patot za po~nuvawe na misijata na NATO za razoru`uvawe na albanskite teroristi i za promena na Ustavot, no podocna se poka`a deka toa e samo jalova holivudska slika za pokritie na odredenite "visoki celi" na politikata.

Dogovorot go pozdravija generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, visokiot prestavnik na EU, Havier Solana, pretsedava~ot na OBSE, Mir~ea Xoana, i pretsedava~ot na EU, {efot na belgiskata diplomatija Luj Mi{el. Vo uloga na svedoci potpisi vrz dokumentot stavija i posrednicite - Xejms Perdju od SAD i Fransoa Leotar od EU.

Mo{ne sum zadovolen od liderite koi napravija s# za podobruvawe na idninata na zemjava. Uspehot go zaslu`uvaat gra|anite, politi~kite lideri, no i me|unarodnite pretstavnici Leotar i Perdju, koi mnogu rabotea so nas za da gi nadmineme razlikite. Ova ne e samo politi~ki dogovor, tuku i dogovor za mir koj }e go otstrani prisustvoto na teroristite, re~e po potpi{uvaweto pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski. Nekoj saka da go prekr{i postignatiot dogovor, a vo periodot se pojavi nova formacija, ANA, koja se bori za teritorija, a ne za prava, podvle~e Trajkovski.

Samo da potsetime deka svojata pretsedatelska fotelja Trajkovski ja dobi blagodarenie na glasa~ite Albanci.

Odnosite me|u lu|eto se reguliraat so zakoni, no i so etika. Pred {est meseci nemavme dogovor, no imavme dobri me|u~ove~ki odnosi. Denes sme pobogati so Ramkoven dogovor, no posiroma{ni so me|u~ove~ki odnosi, izjavi "najpoti{teniot" od site potpi{uva~i, liderot na VMRO-DPMNE i premier Qub~o Georgievski. Istiot toj Georgievski ja deli vlasta so DPA vo ~ii redovi se porane{ni komandanti na teroristi~kata ONA.

Dogovorot sam po sebe nema da go donese mirot, no ni{to ne mo`e da se stori bez nego. Treba da bideme svesni za zna~eweto na Dogovorot, bidej}i bez ova {ansite za mir }e bea ednakvi na nula. N# ~eka u{te mnogu rabota i rizicite }e gi sovladame ako se obedinime kon celta za vra}awe na mirot, so skiseleno lice potencira{e Crvenkovski.

Obi~nite lu|e ne gi sakaat vojnite, Gospod ni go podari `ivotot i samo toj ima pravo da ni go odzeme, na makedonski, a potoa i na albanski istakna Imer Imeri od PDP.

Arben Xaferi si zede za pravo da go koristi "pravoto od ~len sedum", iako Dogovorot s# u{te ne be{e implementiran vo Ustavot, i se obrati na albanski, a Georgievski go napu{ti sobirot.

Jazicite sami po sebe ne se ni dobri, ni lo{i. So celosna odgovornost se zalagam albanskiot narod da ispra}a samo dobri poraki kon makedonskiot narod, izjavi liderot na toga{ neregistriranata DPA, Xaferi, a porakite koi pove}e li~at na uceni upateni kon makedonskiot narod voop{to ne nalikuvaat na dobri.

Ohridskiot Dokument ne donese ni{to dobro vo Republika Makedonija. I natamu site opcii se vo optek. Vojnata ne gi smiri svoite strasti. Se `ivee opasno, narodot - Makedoncite pod prisila se selat i migriraat vo bo`em posigurnite regioni i gradovi od dr`avava. Sade geto do geto gledame i pritoa nikoj "ne ja {i{a" dr`avata. Taa odamna gi ispu{ti koncite od racete, blagodarenie na predavnicite. Potrebna e samo inicijalna kapisla, a povtorno java~ite na apokalipsata }e mo`e slobodno da javaat i }e seat krv i smrt. Vo Tetovsko i vo Kumanovsko "svadbarski" se puka, a avtopatot Tetovo - Gostivar e vistinsko eldorado za albanskite pqa~ka{i ~ie teroristi~ko ruvo ne e simnato i staveno vo dolapite. Oru`jeto yvecka na golemo. Zarem Ramkovniot dogovor ne treba{e da ja smiri sostojbata vo Makedonija? Da! No, ohridskiot Dokument i ustavnite promeni se sopnaa. Realnosta go odnese Dokumentot v grob. Konsenzualnata demokratija ne za`ivea. Taa odnapred be{e propadnat proekt, a nejziniot utopisti~ki karakter ja ubi vo poim tokmu taa demokratija. Kujnata {to ja zgotvi makedonskata turlitava uspea da ni ja zagor~i sudbinata.

Gra|anskiot karakter na parlamentarnata demokratija umre. Ne uspea da se ispili i da se razvie vo normalna procedura {to funkcionira so stotici godini na Zapad. Zatoa morame postojano da se pra{uvame: Dali od binacionalniot karakter na Ramkovniot dogovor ima spas? Sekako deka ima. No, gotva~ite - stranskite i pred s# doma{nite politi~ari - ne dozvoluvaat nekoj da im gi zamrsi koncite. Makedonskiot narod ne mo`e da krene glava od niv. Tie udobno sedat vo fotelji i zadovolno gi mrsat mustakite, a Makedoncite i ostanatite (Zaednici) mo`at samo da gi navednat glavite. Ova e momentalnata pozicija na obi~niot gra|anin koj po eden mesec vo uloga na glasa~ }e ima istoriska {ansa edna{ zasekoga{ da gi frli na buni{teto na istorijata predavnicite i propadnatite makedonski politi~ari. Tie napravija farsa. Nekolku meseci zaludno krvare{e makedonskoto srce, a denes s# u{te nezasirenata krv od zaginatite policajci i vojnici povtorno n# opomenuva da ja preispitame ulogata na Ramkovniot dogovor i na akterite vo dramata.

Ako dobro se potsetime na nonpejperot na porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Sr|an Kerim, koj zapadnite politi~ari se obidoa da ni go protnat preku ve~niot na{ neprijatel Grcija, }e ni stane sosema jasno deka vsu{nost toa be{e obid da se opipa pulsot na makedonskata javnost. Podocna se poka`a deka toa bea konturite na dene{niot ohridski Dokument. Nekoj se obiduva{e da n# stokmi vo uniforma koja nikoga{ nema da ja simneme vo narednite pedesetina godini. Scenario {to ne uspea da za`ivee vo kantoniziranata Bosna i Hercegovina kade vo vojnata zaginaa 500.000 nedol`ni civili. Evropa ne uspea navreme da ja spre~i taa me|unacionalna vojna, no taa i be{e rezervirana za vojnata vo Makedonija. Zatoa albanskiot nacionalen ekstremizam denes frla "~iftiwa" i go dr`i vo neizvesnost celiot Balkan, vklu~uvaj}i ja sudbinata na Republika Makedonija. Kosovo i Makedonija i natamu se povrzani krvni sadovi koi ne mo`at da se zakrpat poradi pristrasnosta na odredeni zapadni politi~ri, no i poradi nevizionerskata politika na dosega{nite lideri Georgievski i Crvenkovski.

Ako albanskata kauza za "Golema Albanija" ili "Golemo Kosovo" zapo~na da se realizira po vojnata na Kosovo, a potoa premina vo vtorata faza vo koja be{e prikle{ten makedonskiot narod, sega taa galopira bez nekoj da mo`e da ja zapre.

No, postoi realna {ansa ne{to da se spasi, se razbira dokolku sudbinata na RM ja prezemat ~esni i ostroumni makedonski politi~ari. Vrz svoi ple}i }e mora da ja prezemat odgovornosta za idninata na makedonskiot narod i negovata dr`ava. Taa zada~a navistina nema da bide lesna, no sepak }e bide poperspektivna dokolku se pronajde soodveten katalizator, odnosno metla za ~istewe na "ramkovniot dvor". Zatoa ni pretstoi te{ka rabota, bidej}i nizata nus-pojavi koi proizlegoa od Dokumentot }e mora da se menuvaat vo od. Dosega{nata praktika poka`a deka Dogovorot bil iluzorno pusul~e koe ne uspea da se primeni. Dokolku sakame da se pribli`ime kon Evropa, prvo }e mora da go smenime umot i razmisluvaweto, a potoa da vovedeme red i zakon vo Republika Makedonija.