"LU\E KOI [IRAT PROBUGARSKI LAGI SEDAT VO VLADATA NA GEORGIEVSKI"

Poznatiot politi~ar, lider na partija, spiker vo Parlamentot, koalicionen partner na VMRO-DPMNE, gospodinot Stojan Andov, vo svoeto kandidirawe za pretsedatel na Republika Makedonija ima izjaveno oti samo toj ima dovolno iskustvo da ja vodi Makedonija. Spored nego, site preostanati politi~ari zaedno imaat tri pati pomalku sta` vo politikata od nego.

Za toga{niot negov protivkandidat od VMRO-DPMNE ima re~eno deka gi krade negovite tezi i deka mu ukral dve od pette tezi, no bidej}i Trajkovski bil mlad i imal vreme, }e mu gi ukradel i preostanatite tri.

Kako pretsedatelski kandidat na LDP, Stojan Andov pred prisutnite gra|ani vo Prilep (3 oktomvri 1999 godina), govore{e za krizata vo Vladata i vo Parlamentot. Kaj nas momentno vladeat tri vladi, re~e Andov, edna na Georgievski, druga na Tupurkovski i treta vlada na Xaferi. Veruvajte, site tri vladi rabotat sami za sebe ne informiraj}i se i ne sorabotuvaj}i.

Andov vo svojata pretsedatelska kampawa vo Gostivar (4 oktomvri 1999 godina) potencira deka vo svetot ima lu|e koi ja zastapuvaat idejata za promeni na granicata, odnosno Kosovo da stane nezavisna dr`ava, a Makedonija da bide prvata {to }e go priznae. Dokolku, kako {to izjavi, stane pretsedatel na Republika Makedonija, Andov e kategori~en deka nema da prifati takva odluka. Nasilno menuvawe na granicite vo Regionot vodi vo vooru`eni borbi, ne sakam takov pekol da bide i kaj nas. Potoa Andov upati ostri kritiki na pretsedatelskite konkurenti.

Koj komu... topkite?

Otvoreno sakam da vi re~am, izjavi Andov, deka kandidaturata na Boris Trajkovski e poddr`ana od VMRO-DPMNE, a posebno od Qub~o Georgievski za da mo`e liderot na VMRO-DPMNE najlesno da go realizira, kako {to re~e, odnapred sklu~eniot dogovor za priznavawe na Kosovo Republika. Toa mo`e da go stori samo so Trajkovski koj ima desetmese~en partiski sta`. ]e se boram, prodol`i Andov, Makedonija da ostane unitarna dr`ava, a }e se sprotivstavuvam na obidite za federalizacija i kantonizacija na dr`avata, istaknal Andov.

Na svojata kampawa vo Sveti Nikole (5 oktomvri 1999 godina) Andov re~e deka gra|anite }e odlu~at po koj pat }e prodol`at da go sledat, ili }e podlegnat na politi~kite izmami od 1998 godina, i da prifatat i natamu da se odviva haos vo dr`avata, re~e Andov naglasuvaj}i deka treba da se odbere kandidatot koj }e vospostavi red vo dr`avata, za{to site gra|ani se za red vo zemjata!

Za svojot protivkandidat Boris Trajkovski od VMRO -DPMNE, Andov izjavi deka ima samo desetmese~no politi~ko iskustvo, vo odnos na negovoto triesetgodi{no funkcionersko rabotewe. Boris Trajkovski e samo prodol`ena raka na premierot Qub~o Georgievski.

Za odnosite so Bugarija na pretsedatelskata kampawa vo Peh~evo (7 oktomvri 1999 godina), Andov re~e deka iako spored nego trgnale na dobro, toj obvini nekoi ministri od Vladata i poedinci od Bugarija deka go negiraat makedonskiot identitet i baraat bugarski koreni vo makedonskiot narod. Jas takvite pojavi }e gi spre~am, naglasi Andov, potenciraj}i deka mo`at da bidat mnogu {tetni, iako nekoi lu|e od VMRO-DPMNE i neopredeleni smetaat deka toa e naivno i deka seto toa mu se podmetnuva na VMRO-DPMNE. Nie sme Makedonci i Makedonci }e ostaneme. Nekoi lu|e vo Vladata vo svoite glavi mislat deka imame bugarski koreni, no toa ne e to~no, prodol`i toj i dodade deka Makedonija se pretvori vo dr`ava na tri vladi, vo koja partiskata kni{ka gi diskriminira gra|anite, potencira{e Andov vo Probi{tip (15 oktomvri 1999 godina).

Spored konstatacijata na pretsedatelskiot kandidat na LDP na kampawata vo Gevgelija i Struga (17 oktomvri 1999 godina), mirot i stabilnosta na zemjata zavisat od odbranata na principot na nepovredlivosta na nejzinite granici, nasproti zalo`bite na nekoi lu|e, pa i vo vlasta, za nezavisno Kosovo, ne vodej}i smetka za posledicite od toa. Nikoga{ nema da prifatam provincijata Kosovo da bide nezavisna dr`ava, a ova go naglasuvam, re~e Andov, bidej}i eden od partnerite vo vlasta go bara toa, a nekoi na{i politi~ari se lepat na ovaa etiketa, za da gi pridobijat Albancite. Pritoa, javno go povika i premierot Qub~o Georgievski nikoga{ da ne ja priznae ovaa jugoslovenska pokraina. Parlamentot ne si ja vr{i svojata osnovna funkcija i seto toa se prenesuva do poslednata institucija vo administracijata, vo zdravstvoto, vo {kolstvoto, vo javnite pretprijatija. Sega nie imame edna partiska linija na VMRO-DPMNE, druga na DA, a druga na DPA. Spored toa, ispa|a deka zakonite ne se va`ni, tuku e va`no da ima{ partiska kni{ka. Taka dr`ava ne se vodi i taa ne mo`e da opstane. Sekoj gra|anin mora da bide ednakov pred zakonot i da se potpira vrz svoite sposobnosti, a ne vrz partiskata pripadnost, naglasi Stojan Andov na sobirot vo Ohrid (18 oktomvri 1999 godina) za vreme svojata pretsedatelska kampawa.

Vo svoeto obra}awe kon vele{ani (19 oktomvri 1999 godina) Andov za pretsedatelskata konvencija, nekolkupati kriti~ki se osvrna kon svoite protivkandidati vo ovie izbori. Boris Trajkovski saka da go obezvredni najsvetliot period vo istorijata na makedonskiot narod, a toa e periodot na donesuvaweto na Ustavot. Toj go narekuva totalitarizam, no tokmu toga{ bea ispolneti vekovnite soni{ta na Makedonecot za svoja dr`ava. A, negovite partijci, istakna Andov, glasaa protiv toj Ustav i upatija apel za nego da ne se glasa. Trajkovski nasekade pelte~i za qubov kon sosedite, no tokmu toj mu se zakanil na sosedot koj u~estvuval vo druga partija. Vo hristijanstvoto va`i izrekata qubi go bli`niot svoj. Verata i ~esnosta se doblest. [ireweto na hristijanska qubov ne treba da se pravi poradi politi~ki marketing, dodade toj.

Ne prifa}am nitu nekoj da {iri nedoverba vo nacionalnata svest na Makedonija, re~e Andov vo [tip (21 oktomvri 1999 godina) za vreme svojata pretsedatelska kampawa. Mo`e nekoj sam za sebe da si {epoti deka se ~uvstvuval vakov ili onakov, no ne mo`e lu|e koi {irat probugarski lagi da sedat vo Vladata na Qub~o Georgievski ili da vodat univerzitetska biblioteka.

Dobri sosedski odnosi, veli Andov vo Bitola (26 oktomvri 1999 godina), treba da se gradat i so Bugarija i dobro e {to tie po~naa da se razvivaat, no nekoi sili kaj nas i vo Bugarija toa go sfatija kako mig deka treba da se o`iveat starite aspiracii, da se negira makedonskata nacija, preku nea i makedonskata dr`ava. Toa, naglasuva toj, nema da go prifati makedonskiot narod, bez ogled {to nekoi ministri propovedaat deka bol{evizmot makedonskite Bugari gi pretvori vo Makedonci.