Ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, na 6 avgust go primil {efot na Kancelarijata za vrski na Republika Grcija vo Skopje, Joanis Ikonomu, pri {to razgovarale za problemite vo vrska so izdavaweto gr~ki vizi za makedonskite gra|ani.

^a{ule bil izvesten za skore{noto zajaknuvawe na Kancelarijata za vrski so nekolku novi konzularni slu`benici, so {to jasno se izrazuva namerata na Republika Grcija za zabrzuvawe i olesnuvawe na procesot na izdavawe vizi za gra|anite na Republika Makedonija.

Dvajca oficeri na ARM zav~era zaminaa vo mirovna misija vo Avganistan. Kapetanot Zoran Janev i poru~nikot Marjan Nakov }e u~estvuvaat vo sostavot na turskiot kontingent.

Isto taka, Albanija ispratila 30 vojnici vo Avganistan, za da pomogne vo odr`uvaweto na mirot. Ova e prva mirovna misija na albanskite vojnici nadvor od Balkanot. So toa Albanija saka da mu poka`e na NATO deka mo`e da ponese del od me|unarodnite mirovni obvrski.

Vo noemvri ovaa godina na samitot vo Praga, se o~ekuva NATO da pokani nekolku porane{ni komunisti~ki isto~noevropski dr`avi da se priklu~at vo Alijansata. Me|utoa, Makedonija i Albanija nema da bidat pokaneti.

Gr~ko-albanskata granica na grani~niot premin Kakavija e glavnata mar{ruta preku koja albanskata droga vleguva vo Grcija, objaveno e vo Atina. Spored podatocite na gr~kata grani~na slu`ba vo tekot na ovaa godina na Kakavija se konfiskuvani 55 toni marihuana, 118 kg. heroin i 2,5 kg. kokanin. Na istiot grani~en premin neodamna be{e uapsen dvaesetgodi{en Albanec vo obid da vnese vo Grcija okolu 19 kg. heroin.

Spored Zakonot koj neodamna stapi vo sila, gra|anite na Albanija kaj koi }e bide pronajdeno oru`je bez dozvola, }e mo`e da bidat osudeni na zatvorska kazna i do sedum godini.

Albanija so vakvo oru`je se napolni vo 1997 godina koga mnogumina izmameni {teda~i od piramidalnite banki provalija vo kasarnite od kade bilo grabnato golemo koli~estvo oru`je.

Xejm Standis, sovetnik vo albanskata Vlada za re{avawe na ovoj problem istakna deka "golem broj od oru`jeto dopolnitelno e pro{vercuvano vo stranstvo, na Kosovo i vo Makedonija.

Amerikanskiot institut za mir denovive izleze so predlog-re{enija za finalniot status na Kosovo, zaklu~uvaj}i deka i pokraj otporite vo me|unarodnata zaednica i obidite da se ignorira toa pra{awe, najdobro e da se stavi na dneven red {to poskoro. Trgnuvaj}i od stavot deka dve opcii na startot treba da bidat isklu~eni kako nerealni - davaweto nezavisnost vedna{ ili negovo vra}awe pod uprava na Belgrad - Institutot ja ocenuva kako {tetna i tretata - regionalnoto preureduvawe na granicite za da se harmoniziraat so etni~kite.

Ona {to e interesno za Makedonija e deka od osumte varijanti za re{avawe na finalniot status na Kosovo site na nekoj na~in ja tangiraat Makedonija i vo golema mera ja zagrozuvaat, poradi {to Institutot predlaga vo nekolku navrati zgolemeni napori i garancii za za~uvuvawe na na{ata dr`ava kako celosna.

Pretstavnici na Makedonskoto dru{tvo vo Albanija "Prespa" na Ilinden ja otvorija i prvata radiostanica "Radio Pustec". Radioto emituva eksperimentalna {est~asovna programa na makedonski jazik. Nea mo`e da ja sledat `itelite na ~etiri naseleni mesta vo Mala Prespa i toa vo Leska, [ulin, Zernovsko i Pustec.

Gr~ki vozila {to doa|ale vo Bitola na ednodneven {oping bile obieni, a kradcite od avtomobilite zemale samo paso{i, soobra}ajni i voza~ki dozvoli. Kra`bite se slu~ile na razli~ni lokacii vo gradot vo tekot na minatiot mesec. Stanuva zbor za vozila na trgovci i gra|ani {to doa|ale na {oping vo Bitola od Lerin i od Voden.

Makedonija i Albanija odr`aa diplomatski konsultacii po {to re{ija da go trgnat politi~kiot prav {to go krena ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{kovski pri posetata na Mala Prespa. Prestojot na Bo{kovski na seloto Tuminec po povod praznikot Sveta Marija ja krena politi~kata temperatura na nivo na vriewe vo Albanija, otkako opozicijata od pretsedatelot Mojsiu pobara objasnuvawe za posetata na makedonskiot minister.

Vo Albanija se navredile poradi izjavata na Bo{kovski deka na Makedoncite treba da im e dosta od siroma{tijata vo koja `iveat i oti bilo vreme tie poagresivno da se borat za nivnite prava.

Sofija re{i da vovede za{titni tarifi za uvoznite zemjodelski proizvodi, popu{taj}i pred pritisokot na zemjodelcite koi se luti poradi porastot na uvozot na zelen~ukot od sosednite balkanski i zemjite od Bliskiot Istok. Zapadnite agencii javija deka Bugarija vovela visoki za{titni tarifi za kompirite, piperkite i domatite.

Bugarija vo izminatite godini zna~itelno go zgolemi uvozot na hrana, otkako doma{niot zemjodelski sektor se najde vo haos poradi neuspe{ni reformi. Zemjodelcite s# u{te se obiduvaat da se izvle~at od modelot na komunisti~ko stopanisuvawe i imaat te{kotii poradi silnata konkurencija na uvezeniot zelen~uk od Makedonija, Turcija i zemjite od Bliskiot Istok.