MESTO POVE]E ZA ODMOR I RELAKSACIJA

I u{te mnogu vakvi ubavini nema da bidat dovolni za opis na seloto Belica, koe se nao|a vo Pore~ieto, odnosno vo Op{tina Samokov, vo blizina na gradot Makedonski Brod. Do nego mo`e da se stigne preku gradot Tetovo i gradot Prilep, a me{tanite se nadevaat deka naskoro so pu{taweto na hidrocentralata Kozjak }e im se otvori i nov pat po koj za mnogu pokratko vreme }e mo`at da stignat do svoeto selo.

Belica, kako {to veli dedo Brajan, poteknuva u{te od tursko vreme, a pod vladeewe na Turcite Osmanlii ostanalo s# do 1912 godina. Prvite negovi `iteli bile trojca bra}a od seloto Ben~e, koe isto taka se nao|a vo Pore~ieto. Tie napravile kolibi, a zaedno so sebe donele i dobitok. Po niv vo seloto se naselila edna familija od seloto Ramne, podocna do{le nekoi lu|e od seloto Lokvica. Vo damne{no vreme vo Belica imalo 400 `iteli, sega ima okolu 100. Od niv desetina se mladi koi ne se o`eneti. U~ili{teto e zatvoreno za nastava. Nekolkute de~iwa na u~ili{te odat vo selata Manastirec i Samokov.

Me{tanite vo seloto Belica na svoite nivi odgleduvaat p~enka, grav, kompir, piper tolku kolku, kako {to veli dedo Brajan, da imaat za sebe. Do sedumdesettite godini `itelite na seloto se zanimavale so {umski raboti i so smolarewe, po {to del od niv zaminuvaat vo Germanija, a del od me{tanite se preseluvaat vo Prilep, Skopje i drugite gradovi.

Vo damne{no vreme `itelite na seloto Belica se sobirale pred selskata vodenica. Denes otkako }e gi zavr{at rabotite na nivite, muabet-dva razmenuvaat pred selskata prodavnica. Vo seloto nekoga{ postoela i valalnica kade {to me{tanite gi bojosuvale jamboliite.

Denes, veli dedo Brajan, jambolii nemame za bojosuvawe zatoa {to nemame ni stoka. No, valalnicata ja odr`uvame za perewe na kebiwa i drugi volneni prekrivki. Vnatre vo valalnicata ima vodenica za melewe p~enka, od koja me{tanite si go hranat dobitokot.

Vnimanieto na posetitelite na seloto Belica go privlekuvaat i dvata ribnika. Seloto, sega zasega `ivee samo za vreme na vikendite i praznicite, kako i za selskata slava Sv. Pantelejmon, na 9 avgust. Na ovoj den vo seloto ima pana|ur i toga{, ni objasnuva dedo Brajan, ne mo`e{ da se razmine{ od narod i od avtomobili.

Seloto Belica e poznato i po rekata Bele{nica. Taa izvira od mesnosta Trajanov Bor i pominuva ~etiri kilometri po {to se vliva vo rekata Treska. Spored istra`uvawata, Bele{nica e mo`ebi naj~istata reka vo dr`avava. Duri i eden ~ovek od Germanija, ni veli dedo Brajan, go ispituva glavniot izvor na rekata za da otvori fabrika za ispora~uvawe voda na drugite dr`avi. Tamu kade {to e glavniot izvor se i motorite za vodovodot vo seloto Belica.

Seloto takvo kakvo {to e mu se dopa|a na 77-godi{niot dedo Brajan, koj veli: Moeto pomina, me fatija godinite. Od Belica ne mrdam.

Iako vo seloto sega zasega nema `ivot, dedo Brajan veli deka so otvoraweto na hidrocentralata Kozjak, ima {ansi toa da za`ivee. Po te~enieto na rekata Bele{nica lu|eto s# u{te baraat mesto pove}e za vikendi~ki.