Vo [tip be{e postaven kamen-temelnikot na novata muzejska zgrada. Noviot muzej }e ima depo i dva kata vo koi }e bide smestena postojana arheolo{ka, etnolo{ka i istoriska postavka.

So izlo`bata na germanskata modna fotografija 1945-1995 naslovena kako "Duhot na vremeto se pretvora vo forma", {to be{e otvorena vo Muzejot na sovremenata umetnost, zavr{i godina{noto "Skopsko leto".

Izlo`bata sodr`i dokumentacija na germanskata modna fotografija po 1945 godina. Pretstaveni se 188 dela od 39 fotografi so tematski opredeleni sekvenci sostaveni od najmnogu {est sliki za da go poka`at deloto na sekoj fotograf.

Vo DSU "Taki Daskalo" vo Bitola zapo~na tretata po red strip rabotilnica, vo organizacija na Centarot za vizuelna umetnost "Vizant" od Prilep. Dosega{nite dve rabotilnici se odr`ani vo Prilep i Veles, so cel na mladite lu|e preku video-proekcii, predavawa, prakti~ni izvedbi da im se dobli`i stripot kako popularna umetnost. Rakovoditel na rabotilnicite e makedonskiot strip-avtor Zlatko Krstevski, a u~estvuvaat i strip-teoreti~arite Qubomir Mihajlovski i Mile Atanasovski.

Na Me|unarodnata strumi~ka likovna kolonija, {to ve}e zapo~na i }e trae do 20 avgust, u~estvuvaat 24 umetnici od 15 dr`avi. Na kolonijata godinava za prvpat u~estvuvaat avtori od Amerika i Avstralija i od porane{nite sovetski republiki, Belorusija i Estonija, {to uka`uva deka kolonijata s# pove}e se afirmira na me|unarodni ramki. U~estvoto go potvrdile i slikari od porane{nite jugoslovenski republiki i od Francija, Norve{ka, Slova~ka, Polska, Grcija i Bugarija. Od Makedonija rabotat Vasko Vasilevski, Kristina Bitrakova, Gligor ^emerski, Marija Nikolovska, Gazanfer Bajram i Dragan Najdenovski.

Vo Domot na kulturata "Gligor Prli~ev" vo Ohrid se odr`a izlo`ba na filigranska konglomeracija na avtorot Viktorija Simakoska od Struga. Promotor na izlo`bata be{e Valentina Bo`inoska.

Na izlo`bata be{e prika`an naslikan nakit so srmen konec, lakirani boi inspirirano od makedonskiot nakit od anti~ko vreme. Pokraj nakitot na izlo`bata ima{e i izraboteni crkvi, portreti na car Samoil i na Aleksandar Makedonski, kako i na Sveti \or|ija i Sveti Nikola.

Narodniot teatar od Belgrad, vo predvorjeto na crkvata "Sv. Sofija" gostuva so "Hasanaginica" od Qubomir Simovi}, vo re`ija na Jago{ Markovi}. Igraat Marinko Mad`gaq kako Hasanaga, Vawa Ejdus kako Hasanaginica, Radmila @ivkovi}, Aleksandar Sre~kovi}, Ksenija Jovanovi}, Darko Tomovi}, Branislav Ciga Jerni}, Nenad Stojmenovi}, Igor Xorxevi} i Stefan Kapi~i}. Scenografijata e na Boris Maksimovi}, kostimite na Bojan Nikitovi}, a izborot na muzika na re`iserot Markovi}.

Na me|unarodniot festival na anti~ka drama Stobi, Narodniot teatar od Bitola na festivalskata publika & se pretstavi so nagraduvanata pretstava "Parite se otepuva~ka" rabotena po tekstot na Risto Krle, a vo re`ija na Qup~o \or|ievski.

Vo predvorjeto na crkvata "Sv. Sofija" be{e izvedena pretstavata "Ku}ata na kuklite - Tobelija" od Qubomir \urkovi}, vo re`ija na Nik Aper, vo produkcija na Festivalot Ex Ponto od Qubqana, Slovenija i Crnogorsko narodno pozori{te od Podgorica, Jugoslavija.

Po nastapot vo Kru{evo, na prvi avgust, neumornite "Sintezis" zaminuvaat za Germanija, kade na 4 avgust }e nastapat na etno festivalot vo Ninberg. Za letovo e planiran i koncert vo Solun, po {to sledi povtorno osvojuvawe na Evropa: [panija, Francija... Najavuvaniot album vo `ivo, koj e miks od dvata nivni koncerti vo Univerzalnata sala godinava, bi trebalo da izleze vo septemvri.

Vo crkvata "Sv. Sofija" koncert odr`a Kamerniot orkestar na Muzi~ka mladina na Makedonija, pod dirigentsko vodstvo na Borjan Canev, na koj kako solist nastapi violon~elistot Dragan \or|evi} od Jugoslavija. Na programata bea dela od Mocart, Hajdn, Zografski, Maler i Bu`arovski.

Vo legendarnoto gornodemirhisarsko selo Brezovo, Op{tina Sopotnica, godinava prvpat, vo organizacija na Mesnata zaednica, poddr`ana od pretsedatelot Vecko Nikolovski, se odr`a manifestacijata "Brezovski kulturni sredbi 2002". Manifestacijata ima za cel da go prezentira folklornoto bogatstvo na brezovskata nosija, muzi~koto bogatstvo na istaknati mladi muzi~ari i igraorci.

Vo bitolskoto selo Malovi{ta se odr`a prviot me|unaroden etno-festival "Malovi{ta 2002". Zamislen kako predizvik za neguvawe na vla{kata kultura i tradiciite na ovoj etnos, Festivalot be{e mo`nost za prezentacija na del od folklornoto bogatstvo na Vlasite koi `iveat vo Grcija, Romanija, Albanija i vo Republika Makedonija.

Vo ramkite na manifestacijata "Ohridsko leto" vo crkvata "Sveta Sofija" koncert odr`a atraktivnoto trio "An" od SAD sostaveno od: Anxela An, violina, Lu~ija An, pijano i Maria An, violon~elo. Trioto "An" izvede dela od kompozitori pretstavnici na 20 vek, od oblasta na klasi~nata muzika, kako i od oblasta na pop i rok nasokite, aran`irani za klasi~ni instrumenti: Astor Pjacola, @an Mi{el @ar, Erik Sati, Benet/Ban~, Dejvid Bouvi i grupata "Dors".

Vo ~est na golemiot makedonski praznik Ilinden 1903 godina, koj ostavi neizbri{livi tragi vo makedonskata istorija, centralnata biblioteka "Stra{o Pinxur" od Skopje ja postavi izlo`bata "Ilinden 1903 - 2002". Na izlo`bata preku soodveten materijal prosleden e Ilindenskiot period. Osven tekstualniot materijal, postaveni se nad 100-tina sliki na rakovoditeli, vojvodi, i aktivni u~esnici vo vostanieto. Izlo`eni se 100-tina knigi tematski povrzani so Ilindenskata epopeja.

Na 5 avgust vo Ohrid zapo~na trieset i pettoto izdanie na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura. Makedoncite i slavistite od 24 zemji od svetot se sobraa vo Ohrid me|u drugoto osobeno godinava da & oddadat po~it na tri ipol deceniskata kampawa za promocija na makedonskiot jazik i kultura vo ramkite na svetskite civilizaciski dostignuvawa.

Neodamna vo Qubqana izleze od pe~at Zbornikot so nau~ni istoriski trudovi koi bea prezentirani na Me|unarodniot istoriski simpozium {to se odr`a minatata godina vo Slovenija. Na ovoj simpozium u~estvuvaa renomirani istori~ari od pove}e dr`avi vo svetot. Me|u niv be{e i makedonskiot istori~ar Aleksandar Donski koj prezentira{e svoj trud za sli~nostite pome|u anti~ko-makedonskata i dene{nata makedonska kultura. Trudot be{e visoko ocenet od organizatorite na simpoziumot i istiot e objaven na angliski jazik vo ovoj Zbornik. Ova e mo`ebi prv slu~aj od strana na me|unarodni relevantni faktori od oblasta na istorijata da bide prifatena vistinata za vrskite pome|u dene{nata makedonska nacija i slavnite anti~ki Makedonci.

Vo izdanie na "Arheolog" od Gevgelija od pe~at izleze najnovata kniga na Apostol Pop Jovanovski "Zemjata, verata i sonceto". Recezenti na knigata se Kiro Donev i Gorjan Petreski.