SLAVE MAKEDONSKI (1931 - 2002)

Se se}avam na prvoto pismo {to go dobiv od nego i na prviot negov prestoj kaj mene. Podocna pove}epati doa|a{e i ostanuva{e na spiewe kaj mene. Zaedno vo Bugarija go izdavavme vesnikot "Duhovno obedineta Makedonija" od koj izlegoa nekolku broevi koi gi sponzorira{e d-r Lefter Man~e od Kanada. Ovoj vesnik krena golema pra{ina vo javnosta i vo mediumite vo Bugarija, no i vo RM. Slave ponekoga{ znae{e da bide i pomalku ekscentri~en, no vsu{nost toa sekoga{ be{e vo polza na "krevawe pra{ina" za makedonskata kauza. Se se}avam koga vo 1997 godina vo eden stan vo Blagoevgrad toj gi sobral svoite privrzanici pri {to proglasija "Avtonomna Republika Pirinska Makedonija", a kartata za ovaa "dr`ava" ja objavija vo na{iot polulegalen vesnik "Duhovno obedineta Makedonija". Site ovde{ni mediumi izvestija za toa, a jas morav da go pravdam ovoj negov "separatizam" zatoa {to moeto ime stoe{e kako ~len na redakcijata ({to i bev), pa morav da davam izjavi so koi go "ubla`uvam" ovoj nivni gest. Vo avgust 1998 godina Slave (zaedno so u{te petnaesetina smeli Makedonci) so transparenti izlegoa pred bugarskiot Parlament vo Sofija i pobaraa poni{tuvawe na Bukure{kiot dogovor. Postoi istoriska fotografija od toj nastan. Vo 1997 godina Slave Makedonski na bugarski jazik go prevede mojot feqton pod naslov "Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite" koj toga{ be{e objaven vo nekolku prodol`enija vo "Nova Makedonija". Slave objavi mala kni{ka od toj feqton, koja ja naslovi kako "Orisija" (Lo{a sudbina). Izleguvaweto na taa kniga srede Sofija isto taka be{e odbele`ano vo na{ite mediumi (duri i vo udarnite vesti na MTV). Slave podocna mi ka`a deka primeroci od knigata bile li~no odneseni vo site redakcii na popoznatite bugarski vesnici, a navodno primerok od knigata mu bil daden i li~no na Petar Stojanov (toga{en bugarski pretsedatel). Vo edno intervju na MTV Slave izjavi deka taa kniga vo Bugarija zavr{ila rabota kako "pet divizii".

No, Slave pred s# be{e golem pisatel. Vistinski intelektualec. Toj be{e i ~len na Bugarskoto dru{tvo na pisateli, no vo 1995 godina ottamu go isklu~ija zaradi negovoto jasno iska`ano makedonsko nacionalno ~uvstvo. Podocna be{e primen vo Dru{tvoto na pisateli na Makedonija. Sepak, toj dlaboko gi po~ituva{e Bugarite i nivnata kultura, no sekoga{ be{e podgotven da reagira protiv navredite na makedonskata nacija od strana na nivnite {ovinisti ili nedovolno upateni gra|ani. Ima napi{ano pogolem broj romani i dramski tekstovi, kako i kratki raskazi. Negovata drama "[turo pleme" e mo`ebi najdobrata makedonska bitova drama {to dosega sum ja pro~ital. Toj glavno pi{uva{e na pirinskiot dijalekt. Dramata "[turo pleme" jas mu ja prevedov na literaturen makedonski i uspeavme da ja objavime za edna skopska izdava~ka ku}a. Podocna dramata be{e postavena od teatarot vo Del~evo. Vo nea zaedni~ki nastapija glumci od del~evskiot teatar i od pirinskiot del na Makedonija, {to be{e prv takov nastan od 1947 godina - nastan {to dostojno go odbele`aa i ovde{nite mediumi. Premierata navistina be{e veli~estvena.

Vo privatniot `ivot Slave nema{e sre}a. Prvata sopruga mu umira od rak, a so vtorata sopruga (akterka i pisatelka) `ivee vo golema beda. Negovata }erka Marija Makedonska isto taka objavi zbirka poezija. Ima i sin. Zaradi aktivnosta na svojot ma`, negovata sopruga e prinudena da raboti kako ~ista~ka vo bolnica. Povremena finansiska pomo{ im ispra}a{e golemiot makedonski patriot d-r Lefter Man~e od Kanada. Negovoto semejstvo (`ena, sin i }erka) i natamu `ivee vo gradot Elin Pelin na ul. "Ko~o ^estimenski" br. 4.

Neka mu e ve~na slava na ovoj golem patriot i vrven makedonski pisatel koj ja nema{e sre}ata kako nas da `ivee vo slobodniot del od svojata tatkovina, pa mora{e da strada zaradi svoite ubeduvawa.

P.S. Na slikata sme jas i Slave Makedonski vo meanata "Sofra" vo [tip