KRU[EVSKIOT APOSTOL

Soo~ena so opasnosta od brziot razvoj na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Vilaetot, Portata prezema{e zasileni merki preku smena na visokite rakovoditeli, zasilena kontrola, osobeno vo selskite sredini i potkupuvawe na podatlivite i nestabilni ~lenovi koi najmnogu & pravea {teta na Oranizacijata so predavstva na nejzinite vidni ~lenovi.

... be{e i kru{evskiot vojvoda Vele Markov, so negovata ~eta, ~ie ubistvo koincidira i so poznatite poteri vo Makedonija, proletta 1902 godina. Deka tie poteri ne bea samo so cel da go krenat tronot na sultanot Abdul Hamid, tuku si ja vr{ea vistinskata zada~a, }e poka`e i tragedijata vo s. Rakitnica, Demirhisarsko. Eden neprijaten nastan {to se slu~i vo Kru{evo mu prethode{e i be{e direkten uvod vo tragedijata. Vo januari 1902 godina, ozloglaseniot i nemoralen na~alnik na turskata policija vo Kru{evo, Ali Efendi, se obide da ja siluva ~etirinaesetgodi{nata Zaha Ilkova. Toga{ kru{ev~ani od Jani Klise Maalo (Gorno crkveno maalo) ispratija zaedni~ka `alba do vilaetskata vlast vo Bitola, baraj}i da se kazni vinovnikot.

Vo vrska so toa, bitolskiot valija formira anketna komisija koja navodno treba{e da go ispita slu~ajot. Poa|aj}i od pretpostavkata deka ovaa zaedni~ka `alba ne e delo na "mirnata i pokorna raja", tuku e delo na Revolucionernata organizacija koja na ovoj na~in saka da se oslobodi od nejziniot opasen neprijatel, turskata vlast re{i da go ispolzuva slu~ajot za uni{tuvawe na Organizacijata vo ovoj kraj.

Komisijata ja {ire{e svojata "aktivnost" i vo kru{evskite sela: Pusta Reka, Rakitnica, Rastovica i dr. @itelite na ovoj kraj hrabro gi podnesoa site ma~ewa i ne predadoa nikogo. Edinstven koj potklekna na isku{enijata i poka`a gotovnost za sorabotka so vlasta be{e Stojan Tolev - ^ade od selo Rakitnica. Vo tekot na mesec maj toj poso~i nekolku svoi soselani koi bea bezmilosno ma~eni. Kako nagrada za ova predavni~ko delo i pottik za natamo{no {piunirawe na svoite soselani, Jonuz Aga mu podari niva vo svojot ~iflig, vo sinorot na s. Rakitnica, zaedno so yvegar volovi, a od vlasta be{e nagraden so u{te 50 turski liri.

Izvesten za seto ova, a so cel da go spre~i natamo{noto razoruvawe na Organizacijata od toj kraj, Kru{evskiot revolucioneren komitet donese odluka ~etata na Vele Markov da go likvidira ovoj predavnik. Osven toa so ovaa akcija & se dava{e mo`nost na Kru{evskata organizaciono-propagandna ~eta, privremeno da se povle~e na drug region dodeka ne stivne silinata na kaznetata ekspedicija na Anketnata komisija.

Ve~erta na 14 juni Vele Markov so ~etata pristigna vo s. Radovo, koe be{e na dva kilometri od s. Rakitnica i se smestija vo ku}ite na Jon Veleski i Jove Angelski. ^etata treba{e da vleze vo Rakitnica i javno da go egzekutira predavnikot. Me|utoa, utredenta bea prinudeni da se povle~at od seloto Radovo poradi prisustvoto na Turci vo nego.

Tri dena podocna, vo ve~erite ~asovi na 20 juni, vo Radovo povtorno se pojavi ~etata na Vele Markov, a slednata ve~er se upati kon s. Rakitnica. Otkako se smestija, Vele Markov vedna{ go svika selskiot revolucioneren komitet zapoznavaj}i go so zada~ata na ~etata, pri {to be{e informiran deka Stojan Tolev - ^ade treba da se o~ekuva, najverojatno utredenta, vo ve~ernite ~asovi. Nastana op{ta veselba, na koja komitite se {eguvaa na svoite izbri~eni glavi. Vele Markov smeej}i se re~e deka negovata glava e dostojna za pokaz, bidej}i e "ukrasena so ubava brada i dolga kosa i deka Turcite so zadovolstvo bi odsekle i bi mu poka`ale na svetot edna vistinska komitska glava, a ne edna selska glava". Vele Markov ne be{e svesen kolku brzo }e se slu~i toa!

Predavnikot nekako uspea da go doznae planot na komitite, uspea da pobegne i da mu ja odnese vesta na Jonuz Aga vo Novo Selo. Slednoto utro, obra~ot okolu seloto be{e stegnat, a od okolnite ridovi odblesnuva{e oru`jeto na turskiot asker.

Nekade okolu 8 ~asot, Jonuz aga go javna svojot `drebec, se upati kon ku}ata vo koja bea smesteni komitite i gi povika da se predadat.

"Ne se predavame, bidej}i sme komiti, a ne babaiti kako vas. Nie znaeme samo juna~ki da se borime i da umreme za tatkovinata! Sega }e vidi{ kako se predava vojvoda!" - mu odgovori vojvodata Markov.

Me|utoa, turskata vojska be{e daleku pobrojna. Svesen za bliskiot kraj, vojvodata po~na da ja uni{tuva ~etnata arhiva, skrivaj}i samo nekolku dokumenti pod edna kamena plo~a vo prostorijata. Dramata prodol`i i ve~erta vo dolot zad ku}ata. Za bezizleznata sostojba na ~etata na kru{evskiot vojvoda Vele Markov dozna i Jordan Piperkata do kogo be{e upaten povik za pomo{ na koj toj vedna{ se odzva. Me|utoa, za `al, od ~etata na Markov nema{e nitu glas. Zaedno so {este komiti i vojvodata Vele Markov kako sedmi, svoite `ivoti gi polo`ija u{te sedum selani.

Po izvr{enata identifikacija, kru{evskiot mej{ur Abedin Toska im gi otse~e glavite na komitite, a glavata na vojvodata Markov, nabiena na kol, Turcite ja nosea niz seloto, pla{ej}i gi selanite.

Sedumte juna~ki sinovi na Makedonija se zakopani vo zaedni~ka grobnica vo dvorot na selskata crkva, a sedumte selani - heroi na selskite grobi{ta vo Rakitnica.

Po zaginuvaweto na Vele Markov "~etiriset dena vo seloto Selce ni pesna, ni svirka ne se slu{na!"

.... na 12 fevruari 1870 godina, vo semejstvoto na Grujovci, se rodi idniot makedonski socijalisti~ki tribun i revolucioner, Vele Markov, od siroma{ni roditeli - Marko i Stojna Jandrevi, koi imaa u{te eden sin Gujo i }erka Bona.

Do svojata 23-godi{na vozrast Vele rabote{e argatska rabota. Pred Mitrovden, vo 1893 godina toj prestana da raboti kaj agata vo s. Jakrenovo i po~na da se podgotvuva za odewe na pe~alba vo Sofija. Trgna proleta 1894 godina. Po pristignuvaweto vo Sofija po~na da raboti vo dogramaxiskata rabotilnica na bra}ata Kitanovi, vo koja ve}e rabote{e Nikola Karev. Zimata 1895/96 godina Vele gi napu{ti bra}ata Kitanovi i otide da raboti vo dogramaxiskata rabotilnica na makedonskiot socijalist, vele{kiot stolar Vasil Glavinov, za da otvori za kratko vreme svoja rabotilnica na ul. "Pirotska" vo neposredna blizina na svojot dobar prijatel i istomislenik Glavinov.

A vo rabotilnicata na Glavinov funkcionira{e i Makedonskata socijalisti~ka grupa vo koja ~lenuva{e i Vele Markov. Tuka se odr`uvaa predavawa od oblasta na socijalisti~kata teorija, se ~ita{e marksisti~ka literatura i se sozdava{e plejadata novi makedonski revolucioneri. Tuka se podgotvuva{e i izdava{e vesnikot "Revolucija".

Makedonskite socijalisti bea protiv ve{ta~kite buntovi i isprovocirani vostanija, itaknuvaj}i deka za krevawe vostanie, revolucija, narodot treba prethodno da bide podgotven, zaradi {to e potrebna "treskava agitacija me|u samiot narod vo Makedonija".

"Nie ne pravime revolucija - zboruva{e Vele Markov - tuku narodot koj treba da ja ponese nea na svoite ple}i. Samo izma~eniot i potisnat Makedonec koj ja po~ustvuval celata te`ina i nepodnoslivata grubost na turskiot vandalizam, samo toj e kompetenten da go pobara soodvetniot lek".

Vo po~etokot na 1899 godina, vo drvodelskata rabotilnica na Vasil Glavinov vo Sofija, Makedonskata revolucionerna socijalisti~ka grupa donese odluka za otpo~nuvawe so socijalisti~kata agitacija i formirawe socijaliti~ki grupi vnatre vo Makedonija.

Vo 1900 godina, Vele Markov se vrati vo Makedonija, poto~no vo Kru{evo, kade {to otvori stolarska rabotilnica i zaedno so Nikola Karev ja formira{e Kru{evskata socijalisti~ka grupa. U~estvuva{e i na Prvata socijalisti~ka konferencija vo Makedonija koja se odr`a na 3 juni 1900 godina vo blizina na Kru{evo. Po zaminuvaweto na dotoga{niot kru{evsko-demirhisarski vojvoda Nikola Rusinski vo Prilepskiot reon Vele Markov stana vojvoda na Kru{evskiot revolucioneren reon. So svojata ~eta od desetina ~etnici se dvi`e{e niz kru{evskite, ki~evskite, prilepskite i bitolskite sela.